Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (2.351-2.375)


  1.      cvíček  -čka m (ȋ) lahko kiselkasto rdeče dolenjsko vino: jedli so kranjske klobase in pili cviček; kozarec cvička // star. zelo kislo vino: vino pa je bilo cviček, da najstarejši ljudje niso pomnili take kislice (J. Trdina) ♪
  2.      cvíčkar  -ja m (ȋ) ekspr. kdor rad pije cviček: cvičkarji posebno cenijo pridelek iz Gadove peči // kdor rad pije, poseda po gostilnah: gostilne so bile že dopoldne polne cvičkarjev ♪
  3.      cvíčkarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cvičkarje: cvičkarsko razpoloženje / cvičkarska modrost ♪
  4.      cvíčkast  -a -o prid. (ȋ) ekspr. po kislosti podoben cvičku: vino je moralo biti precej cvičkasto, kajti držali so se strašno kislo ♪
  5.      cvík  -a m (ȋ) nekdaj hazardna igra z dvaintridesetimi ali dvainpetdesetimi kartami: igrali so cvik za denar ♪
  6.      cvikar  gl. cviker ♪
  7.      cvíkati  -am nedov. (ȋ) nekdaj igrati cvik: ovadili so ga, da je cvikal ♪
  8.      cvíker  tudi cvíkar -ja m (í) nav. mn., pog. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti si, nositi cvikerje ♪
  9.      cvíl  -a m (ȋ) redko cviljenje: v noč odmeva cvil lačnih psov ♪
  10.      cvílež  -a m (ȋ) cviljenje: mišji, svinjski cvilež / cvilež koles // ekspr. žival, ki cvili: okoli svinje se gnete deset drobnih cviležev ♪
  11.      cvílh  tudi cvílih -a m (ȋ) nekdaj groba in močna lanena, konopnena ali bombažna tkanina: cvilh za blazine; obleka iz cvilha ♪
  12.      cvílhast  tudi cvílihast -a -o prid. (ȋ) ki je iz cvilha: cvilhasta blazina ♪
  13.      cvílimóžek  -žka m (ȋ-ọ̑) knjiž. igrača, navadno v obliki možička, ki pri stisku zacvili ♪
  14.      cvíliti  -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile // dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti! ● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale ♪
  15.      cvíljenje  tudi cviljênje -a s (í; é) glagolnik od cviliti: cviljenje miši / slišalo se je cviljenje tramvaja; cviljenje zavor ♪
  16.      cvinglijánec  -nca m (ȃ) pripadnik cvinglijanstva: švicarski cvinglijanci; biblijski komentarji cvinglijancev ♪
  17.      cvinglijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cvinglijance ali cvinglijanstvo: cvinglijanski nazori; cvinglijanska reformacija ♪
  18.      cvinglijánstvo  -a s (ȃ) racionalistična smer protestantizma, ki ne priznava Kristusove navzočnosti v evharistiji: Trubar je simpatiziral s cvinglijanstvom ♪
  19.      cvíren  -rna m (í) pog. sukanec: vdeti cviren v šivanko; bel cviren ♪
  20.      cvírnat  -a -o prid. (ȋ) pog. ki je iz sukanca; sukančast: cvirnate rokavice / cvirnate hlače ♪
  21.      cvírnati  -am nedov. (ȋ) pog., ekspr. teči, bežati: cvirnal sem čez vrtove in njive; to smo jo cvirnali! ♪
  22.      cvokotáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati nizke, zamolkle glasove: noge cvokotajo v mokrih čevljih ♪
  23.      cvrčálen  -lna -o prid. (ȃ) zool., navadno v zvezi cvrčalni organ organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka ♪
  24.      cvrčálo  -a s (á) zool. organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka: raziskovati cvrčala murnov ♪
  25.      cvrčánje  -a s (ȃ) glagolnik od cvrčati: cvrčanje murnov, kobilic, lastovic / cvrčanje masti na štedilniku; cvrčanje sveče ♪

   2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA