Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (23.233-23.257)


  1.      rutínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rutino: rutinsko prevajanje / rutinski članki, filmi; rutinska risba / režija bi morala biti bolj rutinska tehnično dovršena / rutinski poleti vojaških letal; rutinski zdravniški pregled; rutinsko delo / rutinska popravila navadna, vsakdanja rutínsko prisl.: te laboratorijske preiskave potekajo rutinsko ♪
  2.      rútka  -e ž (ú) manjšalnica od ruta, pokrivalo: deklice v rutkah ♪
  3.      ruváč  -a m (á) 1. delavec, ki ruje: plačati ruvačem 2. agr. priprava za ruvanje, puljenje okopavin, dreves: ruvač za peso / traktorski ruvač drevja ♪
  4.      ruvánje  tudi rúvanje -a s (ȃ; ū) glagolnik od ruvati: ruvanje dreves z buldožerji / ruvanje korenja, repe / preprečiti ruvanje med pijanci; ruvanje z napadalcem ♪
  5.      ruváti  rújem tudi rúvati -am nedov., ruvál tudi rúval (á ú; ū) 1. s silo spravljati iz česa, navadno iz zemlje: vihar je ruval drevesa; buldožer ruje skale / ruvati kamenčke iz zidu; pren., ekspr. ruvati tuje besede iz jezika; ruval si je njeno podobo iz srca 2. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči; puliti: ruvati korenje, repo; ruvati si zobe / tolkel se je po prsih in si ruval lase se silovito potegoval zanje 3. knjiž. rovariti: ta človek ruje proti oblasti; ruvati zoper koga ● knjiž. bolečina, strah ruje v njem ga vznemirja, muči; ekspr. kar lase si je ruvala, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana ruváti se, tudi rúvati se z močnimi potegi, sunki prizadevati si obvladati nasprotnika, se mu iztrgati: pogosto sta se ruvala; za šalo se večkrat ruje z otroki / ruvala sta se za puško, pa je počilo / ekspr.: za malenkosti se ne bomo več ruvali prepirali; za to ozemlje sta se ruvali obe sosednji državi bojevali ♪
  6.      rúž  -a m (ȗ) zastar. ličilo rdeče barve, zlasti za ustnice; rdečilo: ruž in puder / ruž za ustnice ♪
  7.      rúžica  -e ž (ȗ) agr. lahko rdeče vino, po izvoru iz Panonske nižine: piti ružico ♪
  8.      rúžiti  -im nedov., tudi ružíte; tudi ružíla (ú) nar. 1. luščiti: ružiti fižol, kostanj / ružiti koruzo 2. ropotati, rožljati: ružiti po vratih; ružiti z verigami ♪
  9.      rváč  -a m (á) knjiž. pretepač: največji rvač med fanti ♪
  10.      rvánje  -a s (ȃ) ruvanje: rvanje dreves / rvanje korenja puljenje ♪
  11.      rváti  rújem nedov., rvál (á ú) ruvati: vihar je rval drevesa / rvati korenje, repo puliti / rajši sta se rvala in boksala, kot pa se učila; rvati se za žogo / ni se hotel rvati z žensko za to prepirati ♪
  12.      ŕž  -í ž (ȓ) kulturna rastlina z dolgim steblom in dolgim klasom ali njeno seme: rž zori; sejati, žeti rž; gosta, visoka rž; snop rži / drobnozrnata rž; jara, ozimna rž ♪
  13.      ržén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rž: rženi klas; ržena slama; rženo zrno / rženi kruh; ržena moka ∙ star. rženi cvet junij ♦ bot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži ♪
  14.      ržénec  -nca m (ẹ̄) nar. rženi kruh: peči rženec ♪
  15.      rženják  -a m (á) star. rženi kruh: jesti rženjak; hlebec rženjaka ♪
  16.      ržénka  -e ž (ẹ̄) agr. zgodnja hruška zlato rumene barve, ob muhi malo rdečkasta: rženke in ječmenke ♪
  17.      ržíšče  -a s (í) njiva, na kateri je rasla rž: preorati ržišče ♪
  18.      s  [ès in sǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, s tudi ès êsa tudi s-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) devetnajsta črka slovenske abecede: napiši s; veliki S // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: s je sičnik ◊ agr. S kljuka kljuka, ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici; lingv. s kot kratica samostalnik srednjega spola ♪
  19.      s  predl., gl. z ♪
  20.      s...  gl. z... ♪
  21.      sabéjnik  -a m (ẹ̑) nar. kdor stanuje v tuji, najeti hiši; gostač: reven sabejnik; gospodarji in sabejniki ♪
  22.      sábeljn  -a -o [bǝl] (ȃ) pridevnik od sablja: sabeljni ročaj ♪
  23.      sáblja  -e ž (ȃ) 1. orožje z držajem in dolgim, nekoliko zakrivljenim rezilom za sekanje, vbadanje: izdreti, potegniti sabljo iz nožnice; opasati si sabljo; žvenketanje sabelj / ekspr. udariti z golo sabljo; kriva sablja; ostra, star. bridka sablja 2. ekspr., v zvezi stara sablja (dolgoletni) vojni tovariš: srečale so se stare sablje iz prve svetovne vojne // dolgoletni znanec, tovariš: zbrale so se same stare sablje / kot nagovor kako ti gre, stara sablja ● ekspr. križati sablje bojevati se s sabljo; star. biti se na sablje dvobojevati se ◊ agr. nož za razrezovanje grud ♪
  24.      sabljáč  -a m (á) kdor goji sabljanje: sabljači, boksarji in tekači ♪
  25.      sabljáčica  -e ž (á) ženska oblika od sabljač: bila je spretna sabljačica ♪

   23.108 23.133 23.158 23.183 23.208 23.233 23.258 23.283 23.308 23.333  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA