Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (22.858-22.882)


  1.      ropažêljen  -jna -o prid. (é ē) željen ropati: ropaželjno pleme / ropaželjna zver ♪
  2.      ropažêljnost  -i ž (é) lastnost ropaželjnega človeka: ropaželjnost nekaterih plemen / grabežljivost in ropaželjnost volkov ♪
  3.      rópen  -pna -o prid. (ọ̑) zastar. roparski: ropna ladja ♪
  4.      ropòt  -ôta m (ȍ ó) glagolnik od ropotati: ropot strojev / ropot stolov ob vstajanju / ropot s posodo / ropot voza po kamnitem tlaku // močen, kratek glas, močni, kratki glasovi zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: povzročati, preprečevati ropot; s ceste se je slišal oglušujoč ropot; hrup in ropot / z ropotom pasti, se prevrniti ● žarg. prirediti ropot nekdaj študentovsko zabavo, ki traja pozno v noč in na kateri se zlasti veliko pije ♪
  5.      ropotáč  -a m (á) slabš. kdor (rad) veliko in glasno govori: težko poslušam tega ropotača ♪
  6.      ropotáča  -e ž (á) redko raglja: otroci z ropotačami v rokah ● star. pik ropotače klopotače ♪
  7.      ropotálo  -a s (á) slabš. 1. kar ropota, navadno motorno vozilo: kam se pelješ s tem ropotalom ∙ žarg., muz. raglje in druga ropotala v sodobni glasbi tolkala 2. kdor (rad) veliko in glasno govori: kdo bo poslušal to ropotalo ♪
  8.      ropotánje  -a s (ȃ) glagolnik od ropotati: ropotanje strojev / ropotanje s krožniki / ropotanje vlaka, voza / ropotanje in prepir ♪
  9.      ropotárna  -e ž (ȃ) redko ropotarnica: mračna ropotarna ♪
  10.      ropotárnica  -e ž (ȃ) shramba za stare, nerabne stvari: dati kolo v ropotarnico; zaprašena podstrešna ropotarnica; razstavna soba je bila kot ropotarnica; pren. te ideje so za v ropotarnico ♪
  11.      ropotárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ropotarnico: ropotarniška navlaka ∙ ekspr. uporabljati ropotarniške domislice nezanimive, nesodobne ♪
  12.      ropotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. dajati močne, kratke glasove a) pri delovanju: klopotec ropota v vinogradu; stroji ropotajo; nekateri aparati preveč ropotajo / ekspr.: navil je budilko, da bi ropotala zvonila; strojnice so vso noč ropotale ∙ ekspr. pri sosedovih že ropota traktor ga že imajo b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ko so gledalci vstajali, so stoli ropotali; brezoseb. na podstrešju je ropotalo / toča ropota po strehi // povzročati močne, kratke glasove: mati ropota po kuhinji; ropotati s coklami, posodo / ropotal je (po vratih), da bi mu odprli udarjal, tolkel; ekspr. celo uro je ropotal po bobnu ♦ etn. ropotati komu za god povzročati mu hrupni glasbi podoben ropot na večer pred njegovim godom 2. ekspr. ropotajoč se premikati: vlak ropota skozi predor; voz je počasi ropotal dalje / kamenje ropota po skalah ropotajoč pada 3. slabš. glasno izražati svojo nejevoljo: kaj ropotaš nad njim; zmeraj kaj najde, da lahko ropota; spet ropota zaradi otrokove neubogljivosti / ropotati zoper davke pritoževati se // veliko in glasno govoriti: kar naprej je ropotal; ropota kot klopotec / nehaj že ropotati o tem govoriti, pripovedovati ropotáje: vlak se je ropotaje oddaljil; ropotaje oditi; kolesa so se ropotaje premaknila ropotajóč -a -e: ropotajoč stroj, voz; ropotajoča igrača ♪
  13.      ropotàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki ropota: ropotav vlak, voz ♪
  14.      ropôtec  -tca m (ó) 1. redko raglja: vrteti ropotce // klopotec: ropotci v vinogradu 2. ekspr. kdor (rad) veliko in glasno govori: ta ropotec kar naprej pripoveduje neumnosti ♪
  15.      ropôten  -tna -o prid. (ō) nanašajoč se na ropot: ropotna jakost ropôtno prisl.: ropotno vstati ♪
  16.      ropotíja  -e ž (ȋ) 1. nav. ekspr. nekoristne, odvečne stvari: odpeljati ropotijo na odpad; polomljeno pohištvo in druga ropotija; soba je polna stare ropotije; pren. pozabil sem že vso učenjaško ropotijo 2. nav. slabš. malo vredni drobni predmeti: pobral je svojo ropotijo v nahrbtnik in odšel; stojnice s pisano ropotijo; zložila je šolsko ropotijo iz torbe // predmeti sploh: njena bahava ropotija v stanovanju ♪
  17.      ropôtoma  prisl. (ȏ) knjiž. z ropotom, ropotaje: voz je ropotoma zapeljal na dvorišče ♪
  18.      ropotúlja  -e ž (ú) 1. ropotuljica: kupiti otroku ropotuljo; igrati se z ropotuljo ♦ muz. ropotulje v latinskoameriški glasbi // redko raglja: vrteti ropotuljo 2. slabš. kar ropota, navadno motorno vozilo: pripeljal se je s staro ropotuljo 3. slabš. kdor (rad) veliko in glasno govori: spet me je zadrževala ta ropotulja ♪
  19.      ropotúljica  -e ž (ú) igrača, ki pri tresenju ropota, rožlja: dojenček se igra z ropotuljico ♪
  20.      roquefort  ipd. gl. rokfor ipd. ♪
  21.      RO-Ró  neskl. pril. (ọ̑) navt., v zvezi RO-RO ladja ladja za prevoz natovorjenih motornih vozil: prepeljati tovor z RO-RO ladjo ♪
  22.      rôsa  -e stil. -é ž (ó) drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši; ekspr. sonce je popilo roso; hladna rosa; jutranja, večerna rosa; rosa na travi; biti moker od rose; mlad kakor rosa / pospraviti seno, preden pade rosa / hoditi po rosi po rosni travi; v času, ko je rosa / mn., pesn. na rosah zelenih gora lepoto to si [Soča] pila (S. Gregorčič) // drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh: rosa na steklu / star. na čelu se mu je nabirala rosa pot, znoj / ekspr. rosa v njenih očeh solze ● nar. močnata rosa glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; pepelasta plesen; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora; kakor v rosi umit obraz mladosten, svež ◊ čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana ♪
  23.      rosé  -ja [roze] m (ẹ̑) agr. vino rdečkaste barve, narejeno iz rdečih vinskih sort po tehnologiji za bela vina: piti rose; neskl. pril.: rose vino ♪
  24.      rôsen  stil. rosán -sna -o stil. -ó prid. (ó ȃ ó) 1. nanašajoč se na roso: rosna trava; rosno grmovje / rosen travnik; čevlje je imel rosne / rosno jutro; pesn. rosni hlad / rosna kaplja / rosno okno / rosne oči solzne; rosno čelo potno, znojno ♦ agr. rosne korenine korenine, ki poženejo iz žlahtnega dela cepljene rastline, zlasti vinske trte 2. ekspr. mlad, neizkušen: rosen mladenič; rosna deklica / rosna mladost; šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; rosno navdušenje mladostno rôsno tudi rosnó prisl.: rosno se bleščati, svetlikati ∙ evfem. ni več rosno mlad je že nekoliko starejši; ekspr. rosno mlada dekleta zelo mlada ♪
  25.      rosênje  -a s (é) glagolnik od rositi: rosenje je prešlo v dež / rosenje lončnic / preprečiti rosenje šip ♪

   22.733 22.758 22.783 22.808 22.833 22.858 22.883 22.908 22.933 22.958  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA