Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (22.833-22.857)
- romboíd -a m (ȋ) 1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakima nasprotnima kotoma: izračunati ploščino romboida 2. kar je po obliki podobno temu liku: na romboide prešita odeja ♪
- romboíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na romboid: romboidno ogledalo / romboidna oblika ♪
- rómbski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na romb: rombska ploskev / rombska oblika ♦ min. rombski sistem sistem, v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in različno dolge ♪
- rómeovski -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Shakespearovem Romeu: romeovski zanos ♪
- rómovski -a -o prid. (ọ̑) redko romski: romovska miselnost ♪
- rómp -a in ròmp rômpa m (ọ̑; ȍ ó) ekspr., navadno v zvezi romp in pomp živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: tam je bil velik romp in pomp / prekop so odprli z rompom in pompom ♪
- rompljáti -ám nedov. (á ȃ) nar. dolenjsko ropotati: nekaj romplja v veži / nekdo romplja po vratih ♪
- rompompòm -ôma m (ȍ ó) ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: rompompom ob prihodu gostov / reklamni rompompom ∙ ekspr. če ne bom izdelal, bo doma rompompom me bodo zelo oštevali, kaznovali; ekspr. njegov besedni rompompom vzneseno, a vsebinsko prazno govorjenje ♪
- ròmpompòm tudi ròm pom pòm medm. (ȍ-ȍ) 1. posnema glas bobna ali glas pri udarjanju, trkanju: boben se oglaša: rompompom; rompompom, se je slišalo od vežnih vrat 2. izraža a) grožnjo: le čakaj, rompompom b) nejevoljo: rompompom, res sem huda ♪
- rómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rome: romski jezik / romsko vprašanje ♪
- rómščina -e ž (ọ̑) romski jezik: prevesti v romščino ♪
- romúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Romune ali Romunijo: romunski jezik / romunska meja ♪
- romúnščina -e ž (ȗ) romunski jezik: prevajati iz romunščine ♪
- rondél -a m (ẹ̑) 1. vrtn. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot: klopi ob rondelu z vodometom 2. lit. pesem iz štirinajstih verzov v treh kiticah, pri kateri se prva dva verza ponovita na koncu druge in tretje kitice: rondel in triolet ◊ arhit. arhitektonsko poudarjen okrogel obrambni stolp gradu, trdnjave ♪
- rondéla -e ž (ẹ̑) teh. okrogla ploščica kot polizdelek pri štancanju: rondele za izdelavo podložk ♪
- rondó -ja m (ọ̑) 1. vrtn. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot: park z velikimi rondoji 2. muz. instrumentalna skladba, pri kateri se glavna tema menjava s stranskimi: napisati rondo / sonatni rondo ◊ lit. pesem iz dvanajstih do petnajstih verzov, pri kateri se začetne besede prvega verza ponovijo na sredi in na koncu pesmi in niso del verza ♪
- rónek -nka m (ọ̑) nar. zahodno strmina, breg: spuščati se po ronku v dolino ♪
- róp -a m (ọ̑) 1. nasilen odvzem materialnih dobrin s prisvojitvenim namenom: obtožili so ga ropa; preprečiti rop / živeti od ropa od ropanja / bančni, cestni rop; ekspr. rop stoletja zelo velik 2. zastar. plen: žival preži na rop ◊ rel. božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega ♪
- rópanje -a s (ọ̑) glagolnik od ropati: preprečiti ropanje trgovin / okupatorjevo ropanje in požiganje ♪
- rópar -ja m (ọ̑) kdor ropa: roparji so čakali na samotne popotnike; izslediti roparje; tatovi, roparji in razbojniki / bančni, cestni ropar ♦ jur. morski ropar // žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: rak je nočni ropar ♪
- róparica -e ž (ọ̑) 1. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: streljati roparice; ptice roparice; ribe roparice ribojede ribe 2. redko roparka: izdati ime roparice banke ◊ čeb. čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev ♪
- róparka -e ž (ọ̑) ženska oblika od ropar: prijeli so predrzno roparko ♪
- róparski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na roparje ali ropanje: roparski poglavar; roparska tolpa / roparski napad, pohod / roparska ladja; slabš. roparsko gnezdo ● knjiž. roparska izdaja teksta izdaja teksta brez vednosti avtorja ali nosilca avtorskih pravic; roparska žival žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano ◊ agr. roparsko gospodarjenje gospodarjenje, pri katerem se zemlja samo izkorišča in se ne gnoji; jur. roparski umor umor iz koristoljubja; roparska tatvina tatvina, pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar ♪
- róparstvo -a s (ọ̑) dejavnost roparjev: obsojen je zaradi roparstva ♪
- rópati -am nedov. (ọ̑) 1. nasilno jemati materialne dobrine: obtožili so ga, da je ropal; ropati denar in dragocenosti; ropati in moriti / ropati karavane, samotne popotnike / ropati banke, trgovine / ekspr. čebele ropajo tuje panje // množično nasilno jemati materialne dobrine: sovražna vojska je ropala po mestu 2. ekspr. izrabljati, izkoriščati: buržoazija je ropala delovno ljudstvo; oblastniki so neusmiljeno ropali prebivalstvo / ropati gozdove negospodarno jih izkoriščati ropajóč -a -e: preživljali so se, ropajoč mesta in vasi; ropajoče tolpe so strahovale prebivalstvo ♪
22.708 22.733 22.758 22.783 22.808 22.833 22.858 22.883 22.908 22.933