Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (22.708-22.732)


  1.      robótati  -am nedov. (ọ̑) star. 1. opravljati tlako: robotati so morali tri dni v tednu 2. težko delati, garati: vse dni robota na polju; robota kot (črna) živina ● star. predniki so stoletja robotali tujcem jim bili podrejeni, bili od njih odvisni ♪
  2.      robóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na roboto: robotni dnevi ◊ zgod. robotni patent v fevdalizmu zakon, s katerim je bila leta 1778 za Štajersko in Koroško, leta 1782 pa za Kranjsko določena največja dovoljena tlaka glede na velikost posestva ♪
  3.      róbstvo  -a s (ọ̑) zastar. suženjstvo: odprava robstva / imeti narode v robstvu ♪
  4.      ročáj  -a m (ȃ) 1. del priprave, zlasti posode, namenjen za držanje z rokami: prijeti za ročaj; bakeliten, kovinski, lesen ročaj; ročaj lonca, skodelice; ročaj noža; ročaj pri kovčku, torbici; svečnik z ročajem / lopata se je snela z ročaja držaja / zabosti nož v kaj do ročaja 2. manjša priprava za držanje, oprijemanje: potniki so se držali za ročaje / redko brv brez ročajev držajev ∙ redko udoben naslanjač z ročaji z naslonjalom za roke ♦ šport. konj z ročaji telovadno orodje z ročaji za gimnastične vaje, preskoke ♪
  5.      rôčkanje  -a s (ȏ) šport. premikanje na telovadnem orodju s preprijemanjem: ročkanje na bradlji, drogu; kolebanje in ročkanje ♪
  6.      ród  -ú tudi -a m, daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; mn. rodóvi (ọ̑) 1. skupnost ljudi, potomcev istega prednika: nadaljevati rod; tam živi zdaj drug rod; to je zdrav rod; začetnik rodu / z njim je rod izumrl on je bil zadnji član rodu 2. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: potomci do petega rodu / rod po materini strani // ljudje določene stopnje sorodstva: posledice so se pokazale že pri drugem rodu 3. značilnost glede na prednike a) s sorodstvenega stališča: biti ponosen na svoj rod / pri vzreji živali je pomemben tudi rod b) s socialnega stališča: pri ženitvi se ni oziral na dekletovo bogastvo in rod; materin kmečki rod / biti plemiškega rodu; biti po rodu kmet c) s prilastkom z narodnostnega, krajevnega stališča: njegov dolenjski rod; biti ponosen na svoj slovenski rod / biti francoskega rodu / po rodu je Celjan, Slovenka, s Štajerskega 4. navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore: mladi rod bo nadomestil prejšnjega; igralec starejšega rodu; mlajši rod pesnikov / novi gledališki, literarni rod / ti otroci so že četrti rod izseljencev; trije rodovi zdravnikov v rodbini // ljudje istega časa: sedanji rod teh stvari ne pozna; rod, ki je doživel vojno // čas, doba približno tridesetih let: razmere so se spremenile šele čez dva rodova / pog. to je bilo za en rod nazaj v prejšnjem rodu 5. vznes. narod: ljubiti svoj rod; bojevati se za dom in rod 6. nav. ekspr., s prilastkom ljudje: mlajši rod rad pleše; tam prebiva srečen rod // z oslabljenim pomenom izraža celoto bitij, kot jo določa prilastek: človeški rod; ves gadji rod pika; ptičji rod se vrača z juga 7. voj. del armade glede na svojo oboroženost, opremo, dejavnost: v spopadih so sodelovali vsi rodovi; v kateri rod bo novinec dodeljen / rod vojske 8. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine: imenik rastlinskih rodov na slovenskem ozemlju; znaki rodu ● ekspr. rod za rodom hodi tja že dolgo hodijo ljudje tja; zastar. ti žarki so istega rodu kot oni iste vrste; star. trta že odganja in če ne bo toče, bo nekaj roda pridelka; star. še žival brani svoj rod mladiča, mladiče; ekspr. kip že dolge rodove stoji v veži zelo dolgo; iz roda v rod ekspr. kmet je bil iz roda v rod navezan na zemljo vedno; ljudske pesmi so se širile iz roda v rod starejši so te pesmi naučili mlajše; ekspr. obrt je prehajala v hiši od rodu do rodu od staršev so jo prevzemali otroci; ta bolezen je pri njih v rodu se pri potomcih pogosto pojavlja; star. biti (si) v rodu v sorodu; star. štajerski rod je rad vesel Štajerci; star. ženskega rodu ni maral žensk ◊ agr. rezati mladiko na rod tako, da se doseže zaželena rodnost; biol. nespolni nespolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom, spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; meteor. rod oblakov oblaki podobne oblike na isti višini; rel. otroci Abrahamovega rodu Judje; zgod. rod skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvu; prim. rodom ♪
  7.      rôden  -dna -o prid. (ó) 1. ki rodi, daje plodove, sadeže: rodni grmi črnega ribeza; nekateri trsi so še rodni; nega mladega rodnega drevja 2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: kultivirati svet in ga delati rodnega; povečati rodne površine // ki dobro obrodi: rodne sorte jablan 3. knjiž. sposoben (o)ploditve; ploden: rodna ženska; upajo, da jih bo zdravilo naredilo rodne / rodne sposobnosti ● nar. rodna letina bogata, obilna ◊ agr. rodni les poganjek ali vejica s cvetnimi brsti; rodna mladika; rodno leto leto, v katerem sadno drevje normalno ali bogato obrodi; anat. rodne žleze spolne žleze; med. rodna doba ženske ♪
  8.      rodíteljica  -e ž (ȋ) ženska, ki rodi, rojeva otroke: v taki družbi je ženska pomenila le roditeljico ∙ knjiž. spoštoval je svojo roditeljico mater // (živalska) samica, ki rodi mladiče: krave roditeljice ♪
  9.      rodoljúb  -a m (ȗ) kdor ljubi (svoj) narod, domovino: okupator je preganjal rodoljube; biti iskren rodoljub; to društvo so ustanovili slovenski rodoljubi; rodoljubi na Koroškem ● šalj. vidi se mu, da je rodoljub z dežele podeželan ♪
  10.      rodopís  -a m (ȋ) zastar. rodovnik: rodopis vladarske rodbine ♪
  11.      rodoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) genealoški: rodoslovni izsledki / rodoslovno deblo; rodoslovno drevo ♪
  12.      rodoslóvje  -a s (ọ̑) izvor, razvoj rodu; genealogija: raziskovati rodoslovje koga // veda o tem: dognanja rodoslovja ♪
  13.      rodóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na rod: rodovne značilnosti njegovega obraza / rodovno posestvo / rodovno ime pri starih Rimljanih del imena, ki označuje rod / vzbujati v ljudeh zavest rodovne skupnosti / rodovno ime rastline, živali / rodovni poglavar; rodovna skupnost; razpad rodovne ureditve; rodovno-plemenska družba ◊ agr. rodovna knjiga rodovniška knjiga; filoz. rodovni pojem pojem, ki obsega določene vrstne pojme; zgod. rodovno plemstvo v pozni rodovno-plemenski družbi plemstvo na začetni razvojni stopnji, ko je položaj vojaških starešin postal deden ♪
  14.      rodovína  -e ž (í) star. 1. rodbina: to je stara rodovina; biti začetnik rodovine / vsa rodovina mu brani ∙ zastar. bil je samski, brez rodovine družine 2. rod: pozabila je svojo grofovsko rodovino in se poročila s trgovcem; biti plemiške rodovine / ta bolezen je pri njih v rodovini ♪
  15.      rodovínski  -a -o prid. (ȋ) star. rodbinski: rodovinsko posestvo / rodovinsko ime priimek ♪
  16.      rodovít  -a -o prid. (ȋ) zastar. rodoviten: rodovito polje ♪
  17.      rodovíten  -tna -o prid., rodovítnejši (ȋ) 1. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin: rodovitna prst v gredi; rodovitna zemlja / rodovitno polje ♦ agr. rodovitna prst prst s humusom in živimi organizmi 2. ki dobro obrodi: rodovitne sorte pšenice; zelo rodovitno drevo / ekspr. rodovitno leto leto, v katerem vse dobro obrodi 3. sposoben imeti veliko potomcev: rodovitna matica; rodovitna ženska / ekspr. rodoviten zakon ● redko rodoviten pisatelj plodovit; star. rodovitne in jalove samice plodne; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželeni uspeh ♪
  18.      rodovítnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost rodovitnega: rodovitnost zemlje / rodovitnost vinske trte / star. velika rodovitnost rib plodnost / v mnogoboštvu boginja rodovitnosti ♪
  19.      rodóvnik  -a m (ọ̑) 1. (grafični) prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez: sestaviti rodovnik / proučevati rodovnik vladarske družine ∙ knjiž., redko zanimati se za nevestin rodovnik rod 2. zapis podatkov o plemenskih živalih glede na lastnosti, prednike in potomce: zadruga ima rodovnik plemenske živine; rodovnik dirkalnih konj / ta krava ima rodovnik; čistokrven pes z rodovnikom // dokument s temi podatki: izdati, predložiti rodovnik 3. biol. grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva: rodovnik primatov, rastlinskih vrst ♪
  20.      rodóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rodovnik: rodovniški podatki / rodovniško ime kobile, krave / rodovniški psi ♦ agr. rodovniška knjiga knjiga, v katero se vpisujejo plemenske živali s podatki o lastnostih, prednikih in potomcih ♪
  21.      róganje  -a s (ọ̄) glagolnik od rogati se: s tem dejanjem se je izpostavil brezsrčnemu roganju / v njenem glasu je bilo roganje / tako ravnanje je roganje samemu sebi ♪
  22.      rogljáč  -a m (á) nar. vzhodno orodje z rogljema za obdelovanje vinograda: kopati z rogljačem ♪
  23.      rogolíčnik  -a m (ȋ) petr. roženec: skladi rogoličnika ♪
  24.      rogovílež  -a m (ȋ) ekspr. kdor povzroča hrup, nemir zlasti z vedenjem: odpeljati pijane rogovileže; vaški rogovileži / krotiti rogovileže v razredu ∙ ekspr. pred trgovino sta stala dva rogovileža dva zelo velika in okorna človeka ♪
  25.      rogózast  -a -o prid. (ọ̄) ki je iz rogozovine: rogozasta preproga ♪

   22.583 22.608 22.633 22.658 22.683 22.708 22.733 22.758 22.783 22.808  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA