Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (21.483-21.507)


  1.      psóvka  -e ž (ọ̄) groba, zelo žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: izreči psovko; odgovoriti s psovko; grda, prostaška, ekspr. sočna psovka; psovke in kletve / ekspr. obkladati, obmetavati se s psovkami ♪
  2.      pst  [pśt in ps̀t] medm. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: položil je prst na usta: pst; pst, ostani, kjer si; psst, tiho ♪
  3.      pš 1 [pš́] medm., klic perutnini beži, pojdi: pš je zamahnil, da so se kokoši razbežale / pššš, je podil golobe ♪
  4.      pšeníčnik  -a m (ȋ) star. pšenični kruh: jesti pšeničnik; kos pšeničnika ◊ bot. poletni jurček ♪
  5.      ptíca  -e ž (í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno / divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica ● ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo ♪
  6.      ptíčica  -e ž (ȋ) manjšalnica od ptica: ptičice so odletele, prepevale / to dekle ti je ptičica, ne boš je presenetil ● ekspr. lahkoživa, vesela ptičica lahkoživa, vesela ženska; ekspr. nočna ptičica vlačuga, prostitutka ♪
  7.      púbec  -bca m (ȗ) nar. štajersko fant, deček: petnajstletni pubci so se zbrali na igrišču ♪
  8.      publicíst  -a m (ȋ) kdor ustvarja besedila, dela, katerih namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji: izšla je knjiga znanega pisatelja in publicista / politični publicist ♪
  9.      púci  medm. (ȗ) klic psu napadi, zgrabi: puci, puci ga ♪
  10.      púding  -a m (ȗ) 1. industrijski izdelek v obliki prahu iz škroba, mleka: stresti puding v mleko / čokoladni, lešnikov puding // jed iz tega izdelka: jesti puding 2. gastr. močnata jed, kuhana v sopari: kuhati puding / rižev, sirov puding ♪
  11.      púdrnica  -e ž (ȗ) doza za puder: pudrnica z ogledalcem ♪
  12.      puhálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. priprava za razprševanje snovi s puhanjem: nanašati barvo s puhalko / ustna puhalka 2. min. priprava za zviševanje temperature plamena s pihanjem: pihati v plamen s puhalko ♪
  13.      púhanje  -a s (ū) glagolnik od puhati: puhanje lokomotive / puhanje pare iz kotla / medvedje puhanje ♪
  14.      púhast  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na puh1: puhasti piščanci / puhasta pernica / puhasta dlaka / ekspr. lahki puhasti oblaki / puhasta površina lista / puhasti sneg velike, rahle snežinke, ki nastanejo pri nizki temperaturi ◊ bot. puhasti hrast hrast s puhasto dlakavimi mladimi poganjki, Quercus pubescens; puhasta breza breza, ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens púhasto prisl.: puhasto dlakav ♪
  15.      puhastolísten  -tna -o prid. (ȋ) bot., v zvezi puhastolistno kosteličevje grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami, Lonicera xylosteum ♪
  16.      púhati  -am nedov. (ū) 1. v sunkih dajati, oddajati hiter, močen tok zraka, dima: meh je puhal ves dan; vlak puha in bruha iskre / puhati oblake dima // pojavljati se, nastopati v sunkih: iz vseh odprtin puha dušeča para / ekspr. vetrovi ledeno puhajo čez vrhove // ekspr. puhajoč se premikati: ladja je že ob svitu puhala iz zaliva 2. izdihavati zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odpirajo: med igro glasno puhajo in pihajo / vola sta puhala vanj toplo sapo / ekspr. puhal je modre dime iz pipe in počasi pripovedoval; star. puhati cigarete, tobak kaditi / ekspr. od jeze je kar puhal 3. s sunkovitim izdihavanjem izražati nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puha proti psu; medvedka je jezno puhala; ženska je puhala kot mačka // ekspr. puhajoč jezno govoriti: ti že pokažem, kaj se sme, je puhala in ga tepla puháje: počasi vstane, puhaje dim iz pipe; živali so se puhaje pognale iz votline puhajóč -a -e: črn dim puhajoč dimnik; puhajoča zver ♪
  17.      púhavec  -vca m (ȗ) ekspr. puhast ptičji mladič: puhavce hranita samec in samica / mladiči puhavci ◊ bot. puhasti hrast ♪
  18.      púhec  -hca m (ȗ) ekspr. manjšalnica od puh1: gosji puhec / puhec na bradi ♪
  19.      púhek  -hka m (ȗ) ekspr. manjšalnica od puh1: s puhkom pokriti mladiči / na bradi mu poganja prvi puhek ♪
  20.      púhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ú) 1. ki je zaradi motenj v rasti redek, prazen: puhla kolerabica, repa / puhlo seme nekalivo 2. ekspr. ki ni dovolj gost, trdno sprijet: puhel sneg; zemlja je puhla 3. ekspr. notranje, duhovno prazen: puhle šale; tako življenje je puhlo / puhle besede / puhli formalisti ● ekspr. človek puhle glave človek, ki zelo malo ali nič ne ve ♪
  21.      púhlež  -a m (ȗ) ekspr. notranje, duhovno prazen človek: bil je pravi puhlež ♪
  22.      púhlica  in puhlíca -e ž (ú; í) 1. ekspr. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost: govoriti, uporabljati puhlice / časopisne puhlice / obrabljene, prazne puhlice / sprejel jih je s prijaznimi puhlicami 2. agr. rahla, rodovitna prst: saditi v puhlico / obdelovati puhlico ♪
  23.      púhlost  -i ž (ú) lastnost, značilnost puhlega: puhlost repe, sadja / ekspr. spoznal je vso puhlost življenja ♪
  24.      púkanica  -e ž (ū) med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane: kup pukanice; obveze in pukanica ♪
  25.      púkec  -kca m (ȗ) otr. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spuščati pukce ♪

   21.358 21.383 21.408 21.433 21.458 21.483 21.508 21.533 21.558 21.583  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA