Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (21.408-21.432)



  1.      protívje  -a s () zastar. nasprotje: premagati vsa protivja; protivje med mladimi in starimi
  2.      prótivrédnost  -i ž (ọ̑-ẹ́) ekon. vrednost, s katero se povrne določena vrednost: dobiti protivrednost v blagu / blagovna, denarna protivrednost
  3.      protofít  -a m () nav. mn., biol. enocelična rastlina ali z galerto povezana skupina enoceličnih rastlin, prarastlina
  4.      protón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec s pozitivnim električnim nabojem: curek protonov; protoni in nevtroni
  5.      prototípski  -a -o prid. () nanašajoč se na prototip: prototipske značilnosti junakov drame / prototipski preizkusi
  6.      proučeváti  -újem nedov.) 1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem ugotavljati, spoznavati bistvo česa: proučevati delovanje mišic, razvoj družbe; znanstveno proučevati literaturo; proučevati viruse z elektronskim mikroskopom / proučevala je samo sebe // publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznavati določena dejstva, stanje: podrobno proučevati dane možnosti, položaj; proučevati zemljevid 2. publ. seznanjati se s čim z namenom, da se pove svoje stališče; obravnavati, reševati: proučevati prošnje in zahtevke proučeván -a -o: proučevani primeri
  7.      proveniénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od provenienca: raziskovati provenienčno sestavo mestnega prebivalstva
  8.      provincialízem  -zma m () 1. ekspr. stanje, miselnost, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: boriti se proti provincializmu in filistrstvu / duhovni, kulturni provincializem / v njenem značaju ni bilo sledu provincializma ozkosti, omejenosti 2. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen za kako pokrajino, širše območje: uvajati provincializme v knjižni jezik; pisatelj uporablja prekmurske provincializme
  9.      provízor  -ja m () 1. rel. župnijski upravitelj: postal je provizor v majhni župniji 2. v nekaterih deželah začasni upravnik lekarne
  10.      provokatívnost  -i ž () lastnost, značilnost provokativnega: provokativnost vprašanja / provokativnost njegovega vedenja izzivalnost
  11.      provzročíti  -ím dov., provzróčil ( í) zastar. povzročiti: provzročiti nesrečo / novica je provzročila hude prepire
  12.      próza  -e ž (ọ̄) 1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi 2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze // dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del 3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza
  13.      prózahóden  -dna -o prid. (ọ̑-ọ̑) publ. ki je, se navdušuje za Zahod: prozahodna vlada / prozahodna miselnost
  14.      prozáičen  -čna -o prid. (á) knjiž. vsakdanji, navaden: iz prozaičnega dovtipa je naredil veselo dogodivščino; prozaičen način življenja / ekspr. njegove pesmi so zelo prozaične, skoraj banalne ∙ ekspr. ne bodi tako prozaičen plehek, pust prozáično prisl.: prozaično misliti
  15.      prozáičnost  -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost prozaičnega: prozaičnost in ozkost njihovega življenja; njena pisma so ga presenečala s svojo prozaičnostjo / pesnik se izgublja v prozaičnosti
  16.      prozáik  -a m (á) 1. lit. kdor piše prozna dela, pripovednik: razvil se je v vidnega in plodovitega prozaika 2. ekspr. plehek, pust človek: ne bodi tak prozaik
  17.      prozaíst  -a m () kdor piše prozna dela, pripovednik: bil je pesnik, dramatik in prozaist; prozaisti povojnega obdobja
  18.      prozaístika  -e ž (í) knjiž. proza: ta pisatelj sodi v vrh sodobne prozaistike / prozaistika mlajših avtorjev
  19.      prozaizácija  -e ž (á) knjiž. pojav, da postane kaj prozaično, vsakdanje: prozaizacija pesniškega izraza
  20.      prozelit  gl. proselit
  21.      prožéti  -žmèm stil. -žámem dov., prožmì prožmíte in prožêmi prožemíte; prožél; nam. prožét in prožèt (ẹ́ , á) zastar. prepojiti: megle so vse prožele z mokroto / prožeti mladino z naprednimi idejami prežeti prožét -a -o: biti prožet z idejo humanizma
  22.      pŕsa  pŕs s mn. () pog. prsi: izbočiti prsa; krogla mu je prestrelila prsa ◊ gastr. nadevana telečja prsa
  23.      pŕskniti  -em dov.) 1. s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastane kratek, oster glas: žival je prsknila skozi nos // preh. ob takem iztiskanju zraka izvreči, razpršiti: prskniti slino / prskniti vodo iz ust 2. ekspr. s kratkim, ostrim glasom zleteti, švigniti: še ena raketa je prsknila kvišku // nenadoma, zelo hitro steči, švigniti: kozel je prsknil na travnik in ušel 3. preh., ekspr. kratko, ostro reči, povedati: tja že ne greš, je prsknil / prskniti na koga ● prskniti v smeh prasniti v smeh
  24.      pŕstančar  -ja m (ŕ) zool. prstaničar: gosenica prstančarja
  25.      prsténast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. po barvi podoben prsti: prstenast obraz / koža prstenaste barve

   21.283 21.308 21.333 21.358 21.383 21.408 21.433 21.458 21.483 21.508  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA