Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (21.208-21.232)


  1.      profesionalizácija  -e ž (á) knjiž. pojav, da postane kaj poklicno: profesionalizacija gledališča; profesionalizacija v športu ♪
  2.      profesionalízem  -zma m (ȋ) poklicno ukvarjanje s čim, poklicna dejavnost: profesionalizem v športu; profesionalizem in amaterizem // ekspr. strokovno, dobro opravljanje kakega dela: to je že pravi profesionalizem ♪
  3.      profésorica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od profesor: poslušati profesorico; profesorica slovenščine / redna profesorica / kot nagovor da, tovarišica profesorica; kot pristavek k imenu profesorica Hudales(ova) ♪
  4.      profilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. razčlenjevati profil česa z zarezami, vzboklinami: profilirati brus ♦ arhit., um. profilirati portal; les. z lesom profilirati strop 2. publ. oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa: igralec je jasno, ostro profiliral značaj glavne osebe / zaradi potreb gospodarstva je treba temeljiteje profilirati raziskovalne ustanove profilíran -a -o: profiliran steber, tram; globoko, žlebičasto profiliran; njegov lik je ostro, zanimivo profiliran ∙ profilirani gumijasti podplati z narezano gumo ♪
  5.      profórma  neskl. pril. (ọ̑) trg., v zvezi proforma faktura pismeno sporočilo o ceni blaga ali storitve, za katero se kupec zanima, predračun: izdati proforma fakturo ♪
  6.      prógla  -e ž (ọ̑) nar. past, zanka: nastaviti proglo; ujeti se v proglo / ptičja progla; progla za miši ♪
  7.      prognozírati  -am dov. in nedov. (ȋ) napovedati, predvideti, zlasti strokovno utemeljeno: na osnovi statistike prognozirati število prometnih nesreč; prognozirati, kdo bo zmagovalec prognozíran -a -o: prognoziran izid tekme ♪
  8.      programírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. predvideti, vnaprej določiti program česa: programirati festival, koncert tako, da bo zanimiv in kvaliteten; programirati radijski, televizijski program // predvideti, vnaprej določiti kaj sploh: organizacija je premalo programirala svoje delo; tovarna je za letos programirala proizvodnjo sto tisoč koles / ekspr. pri zobozdravniku so me programirali za prihodnji mesec so me naročili 2. uvrstiti v program: predstavo Hamleta je programiralo tudi celjsko gledališče / založba je letos programirala deset knjig domačih avtorjev 3. narediti, da naprava dela po določenem programu: programirati pečico; programirati semafor tako, da pred prižigom rumene luči nekaj časa utripa zelena ♦ elektr. računalnik dela, kar mu programiramo programíran -a -o: pralni stroj, programiran za pranje volne; programirana raziskava ♦ šol. programirano učenje individualizirano učenje po vnaprej natančno pripravljenem gradivu s pomočjo priprav za učenje ali posebnih knjig ♪
  9.      progresívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost progresivnega: načelo progresivnosti v sistemu normiranja / zagovarjati progresivnost pri obdavčenju / progresivnost časopisa, mladine naprednost ♪
  10.      proizvajálnost  -i ž (ȃ) proizvodnost: proizvajalnost se je podvojila ♪
  11.      projékcija  -e ž (ẹ́) 1. geom. slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi: te risbe so projekcije tvorb na ravnino; narisati projekcijo daljice, stožca / kotirana projekcija pravokotna projekcija, pri kateri se označujejo razdalje točk od projekcijske ravnine s koto; poševna projekcija pri kateri projicirni žarki ne padajo pravokotno na projekcijsko ravnino; pravokotna projekcija / prostorska, svetlobna projekcija 2. prenašanje slik, fotografij, filmov z optično pripravo na (projekcijsko) platno, steno: pripovedovanje je poživil s projekcijo diapozitivov; priprava za projekcijo iz knjig / ogledal si je popoldansko projekcijo novega filma; po projekciji so se predstavili nekateri ustvarjalci filma 3. psih. podzavestno prenašanje česa iz lastne duševnosti na druge osebe, na predmete: njeno vedenje so imeli za projekcijo spominov iz mladosti; domišljijske projekcije ● publ. dolgoročna projekcija razvoja načrt, zamisel ◊ film. hrbtna projekcija projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna; geogr. kartografska projekcija projekcija ukrivljene zemeljske površine na ravno ploskev karte ♪
  12.      projektánt  -a m (ā á) kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, področje, načrtovalec: projektant je znani arhitekt, inženir; projektant hotela, stanovanjskega naselja; investitorji in projektanti / glavni, odgovorni projektant; projektant statik ♪
  13.      projektántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na projektante: projektantska dela / projektantski oddelek; projektantska organizacija ♪
  14.      projékten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na projekt: projektni elaborat; projektni stroški / projektna organizacija projektantska organizacija ◊ arhit. projektna mreža namišljena mreža, ki določa razporeditev zidov pri objektu; ped. projektna metoda pouka metoda, pri kateri izhaja pouk iz določenih praktičnih nalog ♪
  15.      projektíl  -a m (ȋ) voj. izstrelek, ki se da usmerjati, voditi na daljavo: projektil je zadel cilj; izstreljevati projektile / jedrski, medcelinski, raketni projektil; projektil zemljazrak ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku / dirigirani ali vodeni projektil ● star. projektil mu je nad očesom prebil lobanjo izstrelek, krogla; publ. vesoljski projektil vesoljska raketa, vesoljski izstrelek ◊ fiz. delec snovi, ki zadene kak drug delec snovi in s tem povzroči reakcijo; izstrelek ♪
  16.      projektíranje  -a s (ȋ) glagolnik od projektirati: prevzeti projektiranje in opremo novega obrata; pri projektiranju so upoštevali želje naročnika; oddelek za projektiranje / projektiranje industrijskega razvoja ♪
  17.      projektírati  -am nedov. in dov. (ȋ) snovati, izdelovati načrt za kak objekt, področje, načrtovati: projektirati hišo, naselje / projektirati letalo, stroj // publ. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe: projektirati razvoj industrije / projektirati prodajo, tisk ♪
  18.      projektírnica  -e ž (ȋ) prostor za projektiranje, risanje načrtov: tovarna je imela lastno projektirnico / izdelavo načrta so naročili v projektirnici ♪
  19.      projektíva  -e ž (ȋ) publ. dejavnost, ki se ukvarja s projektiranjem: podjetje išče arhitekta za projektivo; administrativna dela v projektivi / prodajna projektiva // oddelek, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: napotili so ga v projektivo / šef, vodja projektive ♪
  20.      projektíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na projektiranje: projektivni stroški / projektivni atelje, biro 2. geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev dvorazmerja: projektivni liki / projektivna geometrija geometrija, ki proučuje pri projiciranju nespremenjene lastnosti tvorb ◊ psih. projektivna metoda metoda, pri kateri se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo ♪
  21.      projéktor  -ja m (ẹ́) priprava za projiciranje slik: vključiti projektor; glava projektorja; episkop in drugi projektorji / filmski projektor ♦ fot. maloslikovni projektor; rad. magnetoskopski projektor magnetoskop ♪
  22.      proklétje  -a s (ẹ̑) zastar. prekletstvo: grozil mu je s prokletjem ♪
  23.      prokuríst  -a m (ȋ) jur., nekdaj pooblaščenec, ki ima prokuro: novi prokurist je začel z delom; prokurist v banki, podjetju ♪
  24.      prolét  -a m (ẹ̑) zastar. proletarec: zbrali so se proleti z vseh strani ♪
  25.      proletárec  -rca m (ȃ) 1. v kapitalizmu pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev, (mezdni) delavec: zaradi izkoriščanja so se proletarci večkrat upirali; brezposelni proletarci / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja 2. ekspr. kdor nima večjega premoženja: niso ji pustili poročiti se z njim, ker je bil zanje proletarec ♪

   21.083 21.108 21.133 21.158 21.183 21.208 21.233 21.258 21.283 21.308  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA