Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (21.083-21.107)


  1.      prispétje  -a s (ẹ̑) knjiž. prihod: prispetje na cilj ♦ adm. prispetje blaga v namembni kraj prihod ♪
  2.      prispévati  -am dov. in nedov. (ẹ́) 1. dati denarno vsoto ali kako stvar za kaj: prispeval je dva tisoč dinarjev; prispevati iz svojih sredstev; prispevati za gradnjo novih stanovanj; prispevati v blagu, denarju, naturalijah; mesečno prispevati 2. sodelovati, pomagati s čim pri skupnem prizadevanju za kaj: tudi on je prispeval svoj delež k zmagi; prispevati k napredku družbe, šolstva; odločilno prispevati k izboljšanju mednarodnih odnosov ∙ publ. partija je prispevala velike žrtve v boju proti okupatorju je veliko žrtvovala; publ. ti filmi bodo prispevali k njihovemu ugledu ga bodo povečali ♪
  3.      prispévek  -vka m (ẹ̑) 1. denarna vsota ali kaka stvar, ki se za kaj da, prispeva: dati svoj prispevek za novo šolo; zbirati denarne prispevke za izlet; podpreti kaj s prispevkom; letni, mesečni prispevek; prispevek v blagu, obleki / prostovoljni prispevek // dajatev za zadovoljevanje skupnih potreb: odmeriti, predpisati prispevek; plačati prispevke; določiti stopnjo prispevka; dajatve in prispevki / komunalni prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; stanovanjski prispevek; prispevek za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje delavcev / družbeni prispevki ♦ ekon. proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; prispevek za socialno zavarovanje del osebnih dohodkov ali dohodka, ki ga odvaja izplačevalec v samoupravne interesne skupnosti za zdravstveno, pokojninsko, invalidsko zavarovanje 2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: prispevek delavca k ustvarjanju dohodka / prispevek režiserja k predstavi / prispevek h krepitvi socializma / publ. vsak bo dal svoj prispevek k miru, razvoju mednarodnih odnosov bo prispeval / članek je zanimiv prispevek k zgodovini ∙ prispevki za zgodovino gradivo 3. (krajše) literarno delo, sestavek v kaki publikaciji: napisati prispevek za zbornik; v reviji je izšlo več njegovih prispevkov; objavili so tudi prispevek v domačem narečju / literarni prispevki ♪
  4.      prispéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na prispevek: določiti, povečati prispevno osnovo; prispevna stopnja za otroški dodatek, pokojninsko zavarovanje ♪
  5.      prispévkar  -ja m (ẹ̑) redko pisec prispevkov, sestavkov: v reviji sodeluje več mladih prispevkarjev ♪
  6.      prispodábljanje  -a s (á) glagolnik od prispodabljati: prispodabljanje življenja narave z osebnim življenjem pesnika in človeka sploh ♪
  7.      prispodábljati  -am nedov. (á) ponazarjati bistveno značilnost česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: prispodabljati mladost s pomladjo / ta stvar dobro prispodablja prestano gorje / knjiž. v tej pesmi prispodablja svojo domovino zapuščeni vdovi primerja ♪
  8.      prispodóba  -e ž (ọ̑) ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: pisatelj ima, rad uporablja prispodobe; govoriti, izražati se v prispodobah; slikovita prispodoba / luč mu je prispodoba za duhovnost; jesensko pokrajino prikazuje kot prispodobo smrti / pesniške prispodobe; prispodobe iz biblije ♪
  9.      pristája  -e ž (ȃ) nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred dokončnim odhodom na planino: oditi z živino v pristaje ♪
  10.      pristaníščnik  -a m (ȋ) publ. pristaniški delavec: bil je pristaniščnik / koprski pristaniščniki ♪
  11.      pristávek  -vka m (ȃ) 1. kar se k čemu na koncu pove, napiše: pristavek, da ta spis ni prevod, je nepotreben; pristavek k razlagi, zapisniku / denar je vzel s pristavkom, da ga bo vrnil s pripombo 2. izraz, ki se navadno pristavlja h kakemu izrazu: uporabljati ob imenu pristavek tovariš; ta izraz se uporablja zlasti kot pristavek 3. lingv. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica: pristavek in prilastek ♪
  12.      pristójati  -am nedov. (ọ́) 1. neustalj. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: kapa ji pristoja / ta barva lepo pristoja njeni rjavi koži, obrazu / ta naziv mu dobro pristoja / ljudem mojega stanu to ne pristoja se ne spodobi 2. zastar. biti določen komu, pripadati: po oporoki mu pristoja hiša in hlev ♪
  13.      pristópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od pristopati: hitro pristopanje in podajanje roke / pristopanje novih članov k društvu / takšno pristopanje k problemom ne more biti uspešno ♪
  14.      pristoríti  -ím dov., pristóril (ȋ í) knjiž. 1. dodatno, zraven narediti, opraviti: starši lahko v vzgoji še marsikaj pristorijo; k temu je treba še veliko pristoriti 2. narediti, opraviti: vse to bodo še pravi čas pristorili; dela je toliko, da ga komaj pristorim ● knjiž. pristoriti zamujeno nadomestiti pristorjèn -êna -o: vse je bilo pravočasno pristorjeno ♪
  15.      pristrelíti  -ím dov., pristréli in pristrêli; pristrélil (ȋ í) lov. uravnati merilne naprave na puški tako, da zadeva v cilj: pristreliti puško na ustrezno daljavo ♪
  16.      prisúkati  -am in -súčem dov., tudi prisukájte; tudi prisukála (ú) vrteč, obračajoč spraviti kam: prisukati ladjo do pomola / rečni tok ga je prisukal skoraj do brega ◊ tekst. prisukati nit s sukanjem pripojiti prisúkati se 1. sukajoč se pojaviti: iz dimnika se je prisukal dim 2. ekspr. priplesati: plesalca sta se prisukala do nas // hitro, živahno priti: na dvorišče se je prisukalo mlado dekle ♪
  17.      prisvít  -a m (ȋ) glagolnik od prisvitati: čakala ga je od prisvita zore do zahoda sonca ♪
  18.      prisvojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prisvojiti si: nezakonita prisvojitev; ozemeljska prisvojitev; prisvojitev stvari / prisvojitev znanja ♪
  19.      prisvojíti si  -ím si dov., prisvójil si (ȋ í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: protizakonito si prisvojiti posestvo; s poneverjanjem si je prisvojil večjo vsoto / prisvojiti si oblast / človek si je prisvojil veliko naravnih bogastev 2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: tega spoznanja si ni mogel prisvojiti; površno si prisvojiti filozofske ideje / prisvojiti si nove navade, spretnosti pridobiti 3. knjiž. naučiti se, priučiti se: prisvojiti si nove besede, pravilno izreko; prisvojiti si tuj jezik / besedilo dobro razumeti in si ga prisvojiti spoznati prisvojíti zastar. prisoditi, pripisati: niso se mogli odločiti, komu naj prisvojijo zmago ● zastar. knezu je prisvojil veliko novih ozemelj osvojil, pridobil prisvojèn -êna -o: površno prisvojene ideje; nezakonito prisvojena lastnina; prisvojeno znanje ♪
  20.      prisvojítven  -a -o (ȋ) pridevnik od prisvojitev: vzeti kaj s prisvojitvenim namenom ♪
  21.      prisvojljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da prisvojiti: prisvojljiva naravna bogastva / prisvojljive navade / prisvojljivo znanje ♪
  22.      prišantáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. prišepati: prišantala je za njim; ob bergli je počasi prišantal do ležišča ♪
  23.      prišárati  -am dov. (ā ȃ) nar. dolenjsko 1. privleči, pririniti: prišarati košaro v sobo 2. pridrsati: izza vogala je prišarala starka; počasi je prišaral v vežo ♪
  24.      príšč  -a m (ȋ) izpuščaj: dobiti, imeti prišč po obrazu / roka je bila polna priščev ♪
  25.      príščanica  -e ž (ȋ) bot. praprot z dva do trikrat pernato deljenimi pecljatimi listi, Cystopteris ♪

   20.958 20.983 21.008 21.033 21.058 21.083 21.108 21.133 21.158 21.183  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA