Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (2.108-2.132) 
- còf medm. (ȍ) posnema glas pri topem udarcu: cof, je oplazil žival ♪
- côfast -a -o prid. (ó) ki ima cof ali cofe: cofasta blazina, kapa ♪
- côfek -fka m (ō) manjšalnica od cof: blazina s pisanimi cofki ♪
- còk medm. (ȍ) posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: cok, cok, odmevajo koraki // posnema glas nekaterih ptic: cok cok cok, se oglašajo v vejah krivokljuni ♪
- còka medm. (ȍ) posnema glas pri težki, okorni hoji: začujejo se koraki vojakov: coka cok ♪
- còkate medm. (ȍ) posnema glas pri težki, enolični hoji: ves dan mora cokate cokate po trdi cesti / cokate cok ♪
- cokáti -ám nedov. (á ȃ) 1. počasi, okorno stopati: osel že več ur coka po cesti 2. nar. plosko, tleskajoče udarjati: gospodar je zadovoljno cokal konja po hrbtu / otroci so vola cokali z blatom ♪
- cókla -e ž (ọ̑) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle ◊ žel. zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju ♪
- coklánje -a s (ȃ) glagolnik od coklati: za hrbtom zasliši coklanje; coklanje vojakov / coklanje čevljev ♪
- cóklar -ja m (ọ̑) 1. izdelovalec cokel: tesači, coklarji, metlarji 2. slabš. kdor nosi cokle: nekaj coklarjev je šlo po hodniku / kot psovka le pridi dol, ti coklar nerodni ♪
- cóklarica -e ž (ọ̑) ženska oblika od coklar ♪
- cokláriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. coklati: coklariti proti domu ♪
- cóklarski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na coklarje ali cokle: coklarski mojster / ekspr. to coklarsko ime nerodno, nenavadno ♪
- cóklast -a -o prid. (ọ̑) neroden, okoren: počasne, coklaste stopinje // podoben coklam: coklasti parklji pri kravi ♪
- cokláti -ám nedov. (á ȃ) okorno, ropotaje stopati: vojak cokla po hodniku; nerodno coklati / coklati v coklah // ekspr. hoditi, iti: ne bom coklal peš v tej vročini ♪
- cóklica -e ž (ọ̑) manjšalnica od cokla: nositi coklice; klopotal je za očetom z okovanimi coklicami ♪
- cokotáti -ám nedov. (á ȃ) dajati tleskajoče, zamolkle glasove: deževni curki cokotajo / cokotal sem po kamenju ♪
- cól 1 -a m (ọ̑) zastar. mitnina, carina: plačati col ♪
- cól 2 -a m (ọ̑) nar. cola: Stala si sredi sobe, jaz pa sem te meril s coli, in ves čas govoril mrmraje: Še tri cole mora zrasti, samo še tri (M. Kranjec) ♪
- cóla -e ž (ọ̑) dolžinska mera, približno 2,5 cm: meriti s čevlji in colami; eno colo debela deska ♦ fiz. angleška cola 2,54 cm; avstrijska cola 2,63 cm ♪
- cólarica -e ž (ọ̑) les. eno colo debela deska: skladanica colaric ♪
- cólen 1 -lna -o prid. (ọ̑) zastar. mitninski, carinski: skrivaj nositi kaj čez colno mejo / colne uredbe ♪
- cólen 2 -lna -o prid. (ọ̑) redko colski: colno merilo ♪
- collage gl. kolaž ♪
- college gl. koledž ♪
1.983 2.008 2.033 2.058 2.083 2.108 2.133 2.158 2.183 2.208