Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (20.983-21.007)


  1.      pripréžnik  -a m (ẹ̑) 1. nekdaj kdor posoja vprežno živino za priprego: zaslužek priprežnikov 2. knjiž. priprežni konj: upehan priprežnik ♪
  2.      pripréžništvo  -a s (ẹ̑) nekdaj dejavnost priprežnikov: nekateri gostilničarji so se ukvarjali tudi s priprežništvom ♪
  3.      priprhútati  -am dov., tudi priprhutála (ū) prhutajoč prileteti: mimo okna je priprhutal netopir ♪
  4.      pripríditi  -im dov. (í ȋ) zastar. (s pridnostjo) pridobiti, prislužiti: pripridil je lepo premoženje; veliko si je pripridil ♪
  5.      priprosíti  -prósim dov., pripróšen (ȋ ọ́) z vztrajnimi prošnjami priti do česa: z denarjem, ki ga je priprosil, si je kupil bonbone; priprositi si za vino ♪
  6.      priprôšnja  -e ž (ó) prošnja, da kdo usliši prošnjo, izpolni željo komu: njegova priprošnja bi jih najbrž rešila, toda on je molčal / star. to je naredil na ženino priprošnjo prošnjo ♦ rel. ozdraveti po Marijini priprošnji ♪
  7.      priprôšnji  -a -e prid. (ó) nanašajoč se na priprošnjo: priprošnje besede ♦ rel. priprošnja molitev prosilna molitev ♪
  8.      priprošnjíca  -e ž (í) ženska oblika od priprošnjik: zahvalil se je priprošnjici, ona pa se je samo nasmehnila ♪
  9.      priprošnjík  -a m (í) 1. star. kdor prosi koga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: zahvaliti se neznanemu priprošnjiku / on je bil večkrat moj priprošnjik pri gospodinji 2. rel. kdor je zveličan in prosi Boga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: mučenci bodo njihovi priprošnjiki; ta svetnik je priprošnjik za zdravje ♪
  10.      priprtína  -e ž (í) knjiž., redko reža, špranja (zaradi česa priprtega): skozi vratno priprtino je svetila luč ♪
  11.      pripŕtje  -a s (ȓ) glagolnik od pripreti: priprtje vrat / priprtje osumljenca ♪
  12.      pripúhati  -am dov. (ū) ekspr. puhajoč priti, pripeljati: vlak pripuha na postajo / v hišo je pripuhal vojak prisopihal ♪
  13.      pripúst  -a m (ȗ) glagolnik od pripustiti: pripust k izpitu / pripust svinje k merjascu ♪
  14.      pripústen  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pripust: pripustno potrdilo za vstop ♦ vet. pripustni list potrdilo o opravljenem pripustu; pripustna knjiga knjiga s podatki o pripustih ♪
  15.      pripustítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pripustiti: pripustitev k izpitu / pripustitev krave ♪
  16.      pripustíti  -ím dov., pripústil (ȋ í) 1. knjiž. spustiti, pustiti: kdo ga je pripustil v sobo / k skledi ni pripustil nobenega drugega psa / pripustiti koga k izpitu dovoliti mu, da ga dela 2. star. dopustiti: pripustil je, da je vino odteklo / mogoče je pa le res, je pripustil oče / da bi se zaradi takih stvari prepirali, ni nikoli pripustil dovolil ● star. pripustiti komu kako delo prepustiti; nar. pripustiti tele (h kravi) spustiti, dati ga h kravi, da sesa ◊ vet. krava, svinja je že pripustila je že dobila mleko v vime v končnem obdobju brejosti; krava pri molži pripusti naredi, povzroči, da doteka mleko iz mlečne žleze v vime; pripustiti samico (k samcu) pripeljati samico k samcu zaradi oploditve pripuščèn -êna -o: ne biti pripuščen k maturi; pripuščena telica ♪
  17.      pripúščanje  -a s (ú) glagolnik od pripuščati: pripuščanje k izpitom / pripuščanje možnosti / pripuščanje samice ♪
  18.      pripúščati  -am nedov. (ú) 1. knjiž. spuščati, puščati: pripuščati zapornike v umivalnico / redkokoga pripuščajo k izpitu redkokomu ga dovoljujejo delati 2. star. dopuščati: čeprav se ni strinjal z njihovimi dejanji, jih je vendar pripuščal / besedilo pripušča tudi drugačno razlago / ne pripuščam, da bi se zaradi tega prepirala ne dovoljujem ◊ vet. opazil je, da krava že pripušča dobiva mleko v vime v končnem obdobju brejosti ♪
  19.      priracáti  -ám dov. (á ȃ) racaje priti: race priracajo do vode / ekspr.: otrok priraca iz sobe; s svojimi debelimi nogami je komaj priracala po stopnicah ♪
  20.      priračúnati  -am dov. (ȗ) povečati vsoto za določen znesek: priračunati obresti h glavnici ♪
  21.      priračunávati  -am nedov. (ȃ) povečevati vsoto za določen znesek: priračunavati prevozne stroške k ceni blaga ♪
  22.      prirájžati  -am dov. (ȃ) star. pripotovati: prirajžati od daleč / no, pa sem prirajžal prišel ♪
  23.      prirásel  -sla -o tudi prirástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) ki se je prirasel: na deblo prirasla goba ♦ med. prirasli jezik; prirasla pljuča; prim. prirasti ♪
  24.      priraslíka  -e ž (í) bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo; epifit ♪
  25.      priràst  -ásta m (ȁ á) 1. kar priraste v določenem razdobju: letni prirast lesa; prirast na hektar gozda / prirast pri govedu / prirast prebivalstva 2. glagolnik od prirasti: hiter prirast lesa ♪

   20.858 20.883 20.908 20.933 20.958 20.983 21.008 21.033 21.058 21.083  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA