Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (20.933-20.957)


  1.      pripazíti  in pripáziti -im dov. (ȋ á ȃ) redko popaziti: pripaziti na hišo; malo pripazi, da kdo ne pride ♪
  2.      pripéniti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) peneč se priteči: val se je pripenil po peščenem bregu ♪
  3.      pripetíti se  -ím se dov., pripétil se (ȋ í) nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: pripovedovati o dogodkih, ki so se pripetili pred nedavnim; pripetila se je huda nesreča; vede se, kot da se ni nič pripetilo / pripetilo se mu je nekaj čudnega, nenavadnega, strašnega / ni se mu še pripetilo, da bi pozabil zakleniti vrata še nikoli jih ni pozabil zakleniti ∙ ekspr. živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari ♪
  4.      pripíranje  -a s (ȋ) glagolnik od pripirati: pripiranje oken, vrat / pripiranje oči ♪
  5.      pripláviti  -im tudi priplavíti -ím dov., priplávil (ā ȃ; ȋ í) prinesti, naplaviti: reka priplavi deske, hlode; valovi so priplavili truplo ♪
  6.      pripogíbanje  -a s (ȋ) glagolnik od pripogibati: pripogibanje dreves / od pripogibanja jo boli hrbet ♪
  7.      pripómbar  -ja m (ọ̑) ekspr. kdor (rad) kaj pripomni: nihče ne mara tega pripombarja ♪
  8.      pripónka  -e ž (ọ̑) redko sponka: pritrditi kaj s priponko; dragocena srebrna priponka ♪
  9.      priporočílo  -a s (í) 1. mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga: priporočilo je upošteval in začel telovaditi; po njegovem priporočilu je odšel na dopust na morje // ugodno mnenje o kom, čem: vzeli so jo v službo na naše priporočilo / napisati, raztrgati priporočilo 2. jur. pravni akt, s katerim skupščina opozarja na določena vprašanja splošnega pomena, namenjen organizacijam, organom: izdati priporočilo; glasovati o priporočilu; priporočilo republiške skupščine; odločbe, sklepi in priporočila ● ekspr. tako vedenje ni ravno priporočilo zanj ne vpliva pozitivno na mnenje koga ♪
  10.      priporočník  -a m (í) kdor koga priporoči, priporoča: imeti vplivne priporočnike; on je naš priporočnik pri njej ♪
  11.      priporočnína  -e ž (ȋ) ptt pristojbina za priporočeno pošiljko: plačati priporočnino ♪
  12.      priposestvoválen  -lna -o prid. (ȃ) jur. v katerem se priposestvuje: priposestvovalni čas; priposestvovalna doba ♪
  13.      priposestvovánje  -a s (ȃ) glagolnik od priposestvovati: pridobiti si s priposestvovanjem; priposestvovanje pravice, zemlje ♪
  14.      priposestvováti  -újem dov. (á ȗ) jur. pridobiti lastninsko pravico do česa ali pravico uporabe z dobrovernim, nemotenim uživanjem za določeno dobo: priposestvovati pot; priposestvovati (si) zemljišče; pren. mi smo si prostor in pravice v tej družbi že priposestvovali priposestvován -a -o: priposestvovana pravica ♪
  15.      pripóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja pri poti: pripotno grmovje ♪
  16.      pripotíti se  -ím se dov., pripótil se (ȋ í) poteč se priti: pripotiti se na vrh gore / ekspr. le redki obiskovalci se pripotijo v šesto nadstropje pridejo ♪
  17.      pripotováti  -újem tudi pripótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) potujoč priti: pripotovala je skupina tujih turistov; pripotovati v mesto; pripotovati po reki; pripotovati z vlakom / ekspr. mali kazalec na uri je pripotoval na dvanajst ♪
  18.      pripóved  -i ž (ọ̑) 1. kar kdo pripoveduje: poslušati prijateljevo pripoved; pripoved o nesreči je vse pretresla; vsebina pripovedi / njegova pesnitev je pripoved o vojni / pripoved se začenja v prejšnjem stoletju zgodba // lit. literarno, navadno prozno besedilo, ki sporoča potek dogajanja: kot otrok je rad poslušal bajke, pravljice in druge pripovedi; v knjigi je izšlo deset krajših pripovedi / panoramska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v velikem, širokem obsegu; scenska pripoved; pripoved v nadaljevanjih 2. glagolnik od pripovedovati: končati pripoved; med njegovo pripovedjo so vsi molčali ♪
  19.      pripovedáč  -a m (á) zastar. pripovedovalec: pripovedač je umolknil ● zastar. priznani pripovedač je napisal nov roman pripovednik ♪
  20.      pripóvedniški  tudi pripovédniški -a -o prid. (ọ̑; ẹ̑) nanašajoč se na pripovedništvo: pripovedniški dar / star. pripovedniško literarno delo pripovedno ♪
  21.      pripovedováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani a) z govorjenjem: pripovedovati komu vsebino filma; tudi nam je pripovedoval, da je videl nekoga; pripovedovati o izletu, sliki, svojem strahu; počasi, razločno, tiho pripovedovati b) z jezikovnimi sredstvi: v pismu pripoveduje tudi o izletu; ta pisatelj pa zna zanimivo, ekspr. napeto pripovedovati / tako pripoveduje stara kronika; roman pripoveduje o dveh mladih ljudeh v času vojne c) s čim sploh: slikarji naivci radi pripovedujejo / njegove fotografije pripovedujejo o kmečkem delu; zgodovina nam pripoveduje drugače // z govorjenjem posredovati določeno besedilo: pripovedovati pravljice in deklamirati pesmi; pripovedovati na pamet / po radiu pripovedovati zgodbe za otroke 2. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da pripovedujete take stvari / pripovedujejo, da se bodo podražila živila; pripoveduje se, da je bilo veliko mrtvih 3. nav. 3. os., ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: še razvaline so pripovedovale o nekdanji slavi; vse na njem je pripovedovalo, da se mu dobro godi ● ekspr. pripoveduj to komu drugemu tega ti ne verjamem; ekspr. pripovedovati kaj gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati pripovedováje knjiž.: pripovedovaje mu o svojih mladostnih doživetjih, je pozabljal na bolezen pripovedujóč -a -e: pripovedujoč to v narečju, je zabaval vse; pripovedujoči tujec je utihnil; njegovo pisanje je bolj izpovedujoče kot pripovedujoče; prisl.: muz. pripovedujoče označba za izraz izvajanja recitando; sam.: prekiniti pripovedujočega pripovedován -a -o: roman, pripovedovan v prvi osebi; poslušati že večkrat pripovedovano dogodivščino; sam.: dvomiti o resničnosti pripovedovanega ♪
  22.      pripoznáti  -znám dov. (á ȃ) star. priznati: osumljeni je pripoznal zločin / več držav je že pripoznalo začasno vlado / če to narediš, te več ne pripoznam za sina / pripoznam, da se lahko vsakdo moti / teh stroškov mi pri podjetju ne bodo pripoznali pripoznán -a -o: splošno pripoznani voditelji ♪
  23.      pripoznávati  -am nedov. (ȃ) star. priznavati: drug za drugim so pripoznavali sodelovanje pri ropu / še zmeraj pripoznavamo zakonito vlado / vaščani ga še ne pripoznavajo za svojega / sam pripoznava, da so podatki nezanesljivi ♪
  24.      pripráskati  -am dov., tudi pripraskála (á) pog., ekspr. (s težavo) priti: bom že kako pripraskal do doma; končno sem pripraskal na vrh ♪
  25.      priprášati se  tudi priprašáti se -am se dov., tudi priprášala se (á á á) nar. z vpraševanjem priti kam: spraševal je in se končno priprašal do hiše ♪

   20.808 20.833 20.858 20.883 20.908 20.933 20.958 20.983 21.008 21.033  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA