Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (20.808-20.832)



  1.      pridŕgniti  -em dov., tudi pridrgníla (ŕ ) nar. 1. privezati z vozlom, zanko: pridrgniti nov bič na bičevnik; pridrgniti vrv k vozu 2. priskopariti: pridrgnil je veliko premoženje
  2.      pridríčati  -am dov. () redko pridrseti, pridrčati: padel je in pridričal do njega; sneg (se) je pridričal v dolino pridríčati se nar. gorenjsko pridrsati se, prismučati se: med prvimi se je pridričal na cilj
  3.      pridŕncati  -am dov. () v drncu priteči: ovca je pridrncala v stajo / vojak je pridrncal na konju // ekspr. prihiteti, pridrveti: pridrncal je tja in naglo spet odšel
  4.      pridrobencáti  -ám [bǝn in ben] dov.) ekspr. pridrobiti: deklica je pridrobencala v sobo
  5.      pridrobencljáti  -ám [bǝn in ben] dov.) ekspr. pridrobiti: deklica je v copatah pridrobencljala v kuhinjo / žrebiček je pridrobencljal iz hleva
  6.      pridrobíti  -ím dov., pridróbil ( í) priti s kratkimi, hitrimi koraki: pridrobil je po stopnicah; lahkotno je pridrobila za njim
  7.      pridrobnéti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. pridrobiti: otrok pridrobni k materi
  8.      pridŕsati  -am dov. () drsaje priti: v copatah je pridrsal iz sobe; bolnik je komaj pridrsal k postelji / pridrsati po kolenih / ekspr. že opoldne je pridrsal domov prišelpubl. pridrsal (si) je zlato medaljo na tekmovanju v drsanju je dobil pridŕsati se drsajoč se priti: otroci so se pridrsali mimo njega
  9.      pridrvéti  -ím dov. (ẹ́ í) drveč pripeljati: vlak pridrvi na postajo; motorji pridrvijo na trg / na kolesu, s kolesom pridrveti drveč se pripeljati // ekspr. prihiteti, priteči: otroci so pridrveli v razred; vsi naenkrat so pridrveli, zastar. se pridrveli v sobo
  10.      pridúšati se  -am se nedov. (ū) ekspr. 1. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: ujezil se je in se začel pridušati; pridušati se in hudičati / kar je preveč, je pa preveč, se je pridušal jezil 2. prisegati, zaklinjati se: kričala je in se pridušala, da tega ni storila; večkrat se je pridušal, da ne bo šel
  11.      pridvòr  -ôra m ( ó) knjiž. preddverje: hiša s pridvorom
  12.      prifŕknjenost  -i ž () slabš. čudaštvo, neumnost: zaradi prifrknjenosti so ga odpustili / to so same prifrknjenosti
  13.      priganjáštvo  -a s () ekspr. dejavnost priganjačev: očitajo mu priganjaštvo; priganjaštvo nadzornikov / politično priganjaštvo
  14.      priglasítven  -a -o prid. () knjiž. prijaven: priglasitveni rok / priglasitveni obrazec
  15.      prigóda  -e ž (ọ̑) knjiž. dogodivščina: doživeti zanimivo prigodo; pripovedovati o svojih prigodah; želja po prigodah in pustolovščinah // dogodek, pripetljaj: primerila se je nenavadna prigoda; opisovati resnične prigode
  16.      prigódnost  -i ž (ọ̄) 1. raba peša lastnost, značilnost prigodnega: prigodnost članka 2. knjiž. slučajnost, možnost: prigodnost dogodka
  17.      prigotóvek  -vka m (ọ̑) knjiž., redko pripravek: kozmetični prigotovek ● knjiž., redko take prehrambene prigotovke je treba hraniti na hladnem izdelke
  18.      prigóvor  -a m (ọ̑) 1. prigovarjanje: s prigovori ne boš nič dosegla 2. publ. ugovor, očitek: bilo je veliko prigovorov proti takemu načinu prikazovanja dogodkov; vedeli smo, da ne trpi prigovora; novico so sprejeli brez prigovora; prigovori in pritrjevanja ● zastar. zbirati prigovore in ljudske pesmi pregovore; brez prigovora publ. to je brez prigovora velik korak naprej prav gotovo; publ. hrana v hotelu je bila brez prigovora zelo dobra; publ. slovensko govori brez prigovora zelo dobro; publ. njegova obleka je bila brez prigovora čista zelo
  19.      prigovoríti  -ím dov., prigovóril; nam. prigovôrit in prigovorít ( í) knjiž., redko prigovarjajoč reči: ti ji prigovori, naj se vrne / vstani, mu je mirno prigovorila ● publ. postrežbi bi lahko marsikaj prigovorili jo glede marsičesa pokritizirali; knjiž., redko nič ni prigovoril rekel, pripomnil
  20.      prigrabíti  in prigrábiti -im, in prigrábiti -im dov. ( á ; á ) 1. z grabljenjem priti: prigrabili so do konca travnika // z ozkega pasu okrog česa pograbiti k čemu: prigrabiti zgrabek / seno so že obrnili, malo bodo še prigrabili 2. ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: prigrabiti bogastvo, denar; prigrabil si je veliko zemlje prigrábljen -a -o: prigrabljeno premoženje
  21.      prigradíti  -ím dov., prigrádil ( í) 1. z graditvijo dodati stavbi: prigraditi nadstrešek / redko prigraditi prizidek prizidati 2. s pritrditvijo dodati kaki napravi: prigraditi stroju elektromotor / žarg., teh. prigraditi delovno napravo vlačilnemu stroju pripeti, priklopiti prigrajèn -êna -o: prigrajena priprava
  22.      prigrájati  -am dov. (ā) nar. gorenjsko prignusiti, pristuditi: prigrajal mu ga je, da ga ni želel več videti; tudi ta jed se mu je prigrajala
  23.      prigréti  -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. dodatno, zraven pogreti: prigrela je še lonček mleka 2. pripeči: kmalu je prigrelo sonce
  24.      prigrévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. pripekati, greti: proti poldnevu je sonce vedno bolj prigrevalo
  25.      prigrévica  -e ž (ẹ̑) knjiž. pripeka, vročina: zaradi prigrevice je bila pot zelo naporna; julijska prigrevica

   20.683 20.708 20.733 20.758 20.783 20.808 20.833 20.858 20.883 20.908  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA