Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (20.308-20.332)


  1.      prenicljív  -a -o prid. (ȋ í) redko pronicljiv, prodoren: prenicljiv umetnikov duh / prenicljiva analiza ♪
  2.      prenočeválnica  -e ž (ȃ) prostor za prenočitev, prenočevanje: spala sta v prenočevalnici na železniški postaji ♪
  3.      prenòs  -ôsa m (ȍ ó) 1. glagolnik od prenesti: prevoz in prenos blaga / prenos teže z ene noge na drugo / prenos električne energije, gibanja; prenos živčnega vzburjenja / brzojavni, telegrafski prenos sporočil / prenos pristojnosti od enega organa na drugega / pomenski prenos ∙ prenos misli pojav, da dva človeka istočasno mislita, se spomnita na isto stvar ♦ teh. jermenski prenos pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni 2. oddaja, pri kateri se gleda, posluša dogajanje zunaj studia, ki je telekomunikacijsko preneseno vanj: začeti prenos; prenos zborovanja / neposredni radijski prenos tekme s tekmovališča istočasno s tekmo; televizijski prenos ♪
  4.      prenovítelj  -a m (ȋ) knjiž. kdor kaj prenovi: prenovitelji družbe; prenovitelji gledališke umetnosti ♪
  5.      preobdávčiti  -im dov. (á ȃ) preveč obdavčiti: preobdavčiti kmetijo ♪
  6.      preobjésti se  -jém se dov., 2. mn. preobjéste se, 3. mn. preobjedó se tudi preobjéjo se; preobjéj se in preobjèj se preobjéjte se; preobjédel se preobjédla se, stil. preobjèl se preobjéla se (ẹ́) 1. preveč se najesti: krava se je preobjedla; preobjesti se pri kosilu 2. naveličati se: preobjedli so se konzerv / ekspr.: drug drugega sta se preobjedla; preobjedel se je njihove družbe; vsega so se preobjedli ∙ ekspr. preobjedel se je (belega) kruha zaradi izobilja je objesten, predrzen preobjéden -a -o: preobjedeni gostje; vsega dobrega preobjedeni ljudje ♪
  7.      preobléka  -e ž (ẹ̑) 1. oblačilo, perilo za preoblačenje: daj mu kaj preobleke; na potovanje je vzel malo preobleke 2. oblačilo, v katero se kdo obleče, da ne bi bil prepoznan: spoznati koga kljub preobleki / morilec je prišel v preobleki inštalaterja / ribiška preobleka vohunske ladje jih ni preslepila; pren. on je romantičen človek v moderni preobleki 3. glagolnik od preobleči: preobleka je končana ● redko usnjena preobleka stola je poškodovana prevleka; redko kupiti šest preoblek za blazino prevlek; ekspr. tuji pesniki v slovenski preobleki v slovenskem prevodu ◊ rel. (redovniška) preobleka obred, pri katerem se kandidat, novinec preobleče v redovno oblačilo ♪
  8.      preobložíti  -ím dov., preoblóžil (ȋ í) preveč obložiti: preobložiti stene z okraski / pazi, da konja, voza ne preobložiš / ekspr. preobložiti koga z delom, s skrbmi / ekspr. preobložiti spis z okraski ● ekspr. preobložiti si želodec preveč jesti, piti preobložèn -êna -o: preobloženi vozovi so se na klancu ustavili; njegov slog je preobložen; biti preobložen z delom ∙ ekspr. z leti preobložen mož zelo star; ekspr. povabiti goste k preobloženim mizam k mizam, na katerih je velika količina jedi in pijač; ekspr. letos so drevesa preobložena s sadjem je na drevesih zelo veliko sadja ♪
  9.      preobráčanje  -a s (ā) glagolnik od preobračati: preobračanje listov / preobračanje besed, dejstev / preobračanje kozolcev ♪
  10.      preobráčati  -am nedov. (ā ȃ) raba peša 1. obračati: preobračati bolnika; vso noč se v vročici preobrača po postelji / preobračala je pismo in iskala podpis / preobračati seno; nervozno je preobračal liste v knjigi 2. delati, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: rad preobrača dejstva / znanost je začela preobračati prejšnje ugotovitve; preobračati navade spreminjati ● ekspr. ne preobračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; preobračati kozolce delati obrate telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore preobráčati se navadno s prislovnim določilom izraža prehajanje v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obračati se: položaj se je počasi preobračal nam v korist ♪
  11.      preobràt  -áta m (ȁ á) navadno s prilastkom dejstvo, da postane kaj popolnoma drugačno od prejšnjega, da se zelo spremeni potek česa: zdaj je nastopil preobrat; takega preobrata ni pričakoval; to je bil odločilen preobrat v tekmi, v življenju / duševni, miselni preobrat; vremenski preobrat ♦ lit. dejstvo, da se (zelo, odločilno) preusmeri potek dramskega dogajanja, pripovedi ♪
  12.      preobráten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preobrat: preobratno leto / preobratni dogodki ♪
  13.      preobrázba  -e ž (ȃ) 1. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nastopila je družbena, politična preobrazba; duševne, idejne preobrazbe 2. glagolnik od preobraziti: načrt za gospodarsko preobrazbo države; notranja preobrazba človeka; socialistična preobrazba vasi; preobrazba amaterskega gledališča v poklicno ◊ bot. preobrazba sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja; preobrazba listov; zool. preobrazba sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo; popolna preobrazba ki ima vse razvojne stopnje; preobrazba žuželk ♪
  14.      preobrázben  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preobrazbo: preobrazbene značilnosti / preobrazbeni proces ♪
  15.      preobráziti  -im dov. (ā ȃ) narediti, povzročiti, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nove ideje so preobrazile ljudi; ljubezen preobrazi človeka; idejno preobraziti učne načrte / preobraziti tovarištvo v prijateljstvo; življenje na vasi se je preobrazilo / preobrazil se je v revolucionarja ♦ bot. listi so se preobrazili; zool. ličinke se preobrazijo preobrážen -a -o: v čeljusti preobražene okončine; počutil se je kot preobražen ♪
  16.      preobrazováti  -újem nedov. (á ȗ) preobražati: nove ideje preobrazujejo svet; življenje v mestu ljudi preobrazuje; družba se vedno hitreje preobrazuje; pokrajina se preobrazuje pod vplivom industrializacije preobrazujóč -a -e: preobrazujoči vplivi ♪
  17.      preobrážanje  -a s (á) glagolnik od preobražati: preobražanje človeka; vsebinsko preobražanje dela; preobražanje gospodarstva iz kapitalističnega v socialistično ♪
  18.      preobrážati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da dobiva kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: taka odkritja preobražajo svet; idejno, politično preobražati ljudi; družba se je začela preobražati; njegova poezija se je vidno preobražala / v tem okolju se je preobražal v novega človeka ♦ zool. paglavec se preobraža v žabo ♪
  19.      preobremenjênost  -i ž (é) prevelika obremenjenost: čoln se je zaradi preobremenjenosti potopil / preobremenjenost zdravnikov; preobremenjenost v službi; preobremenjenost z delom / preobremenjenost pristanišča ♪
  20.      preobtežíti  -ím dov., tudi preobtéži; preobtéžil (ȋ í) preveč obtežiti: preobtežiti ladjo, voz; preobtežiti žival / ekspr. preobtežiti pripovedovanje s podrobnostmi preobtežèn -êna -o: preobteženi nosači; preobtežen slog; preobteženo letalo ♪
  21.      preocenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preoceniti: nove razmere so zahtevale tudi preocenitev literarnih del; preocenitev vrednot prevrednotenje ♪
  22.      preogrômen  in preogrómen -mna -o prid. (ȏ; ọ̑) preveč ogromen: poslopje je preogromno za tako dejavnost ♪
  23.      preorávati  -am nedov. (ȃ) rahljati zemljo s plugom: preoravati ledino, njivo ♪
  24.      preosnováti  -snújem dov., preosnovál (á ú) knjiž. preoblikovati, preurediti: ministrski predsednik je preosnoval vlado; inštitut se je preosnoval v samostojno znanstveno enoto / družba se je preosnovala po načelih svobodnega odločanja / preosnovati šolstvo reformirati ♪
  25.      preotróčji  -a -e prid. (ọ́) preveč otročji: premlad je še in preotročji / ekspr. preotročje razmišljanje preveč nezrelo, neresno preotróčje prisl.: preotročje se vesti ♪

   20.183 20.208 20.233 20.258 20.283 20.308 20.333 20.358 20.383 20.408  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA