Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (20.258-20.282)



  1.      premikálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na premikanje: dvigalne in premikalne naprave 2. žel. nanašajoč se na razstavljanje vlakov iz ene smeri in sestavljanje v vlake za druge smeri: premikalna vožnja / premikalna lokomotiva; premikalna postaja; premikalno osebje
  2.      premikálka  -e ž () žel. premikalna lokomotiva: zavirati s premikalko
  3.      premikálnica  -e ž () uganka, pri kateri nastane s premaknitvijo besed nova beseda, nove besede
  4.      premikálo  -a s (á) priprava za premikanje: premikalo se je zlomilo
  5.      premíkanje  -a s () glagolnik od premikati: prestavljanje in premikanje stolov / premikanje ustnic / premikanje v vodi je žival po svoje oblikovalo ♦ lingv. glagoli premikanja glagoli, ki izražajo premikanje
  6.      premikástiti  -im dov.) ekspr. natepsti, pretepsti: vrgel ga je na tla in ga pošteno premikastil; premikastiti s pestjo / premikastili so sovražnika premagali
  7.      premíkati  -am nedov. ( ) 1. delati, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: knjig ne premikajte, da se lažje najdejo; premikati pohištvo v sobi; nekateri stroji se lahko premikajo, drugi pa so pritrjeni / premikati ročice in pritiskati na gumbe / poveljniki so pogosto premikali čete // spreminjati položaj, mesto s potegom, sunkom: iz nagajivosti mu je premikal lestev; otroci so premikali mize in stole; premikal je omaro toliko časa, dokler ni dobro stala / počasi je premikala mizo k oknu // spreminjati položaj telesa, dela telesa: pri tem plesu plesalci premikajo le boke; premikati prste; ekspr. bil je utrujen in je komaj premikal noge hodil; premikal je ustnice, kot da govori; stoj mirno in se ne premikaj / te mišice premikajo čeljust 2. delati, da kaj ni v mirujočem stanju: premikati perilo v vodi; z roko je premikala voziček; kolo, nihalo se premika / veter premika liste; voda premika kolo ● vznes. deloven človek je sposoben tudi gore premikati velikih dejanj; ekspr. je močen, da bi gore premikal zelo; ekspr. težko premika svoje kosti težko hodi; ekspr. pero je komaj premikal težko je pisal; ekspr. taki ljudje že od nekdaj premikajo svet v tečajih zelo spreminjajo razmere na svetušah. premikati figuro delati, da pride z enega polja na drugo premíkati se spreminjati položaj v prostoru v določeni smeri: neki predmet se je premikal po vodi; sonce se navidezno premika po nebu; konji so potegnili in voz se je začel premikati; premikati se v vodoravni smeri; premikati se s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro // spreminjati položaj v prostoru sploh: rastline se ne morejo premikati; ptice se premikajo po zraku s perutmi // iti, hoditi: s težkimi koraki so se premikali naprej / čete so se premikale proti severu ● ekspr. čas se je hitro premikal je hitro mineval; ekspr. delo se le počasi premika počasi napreduje; ekspr. gripa se je začela z otočja premikati drugam širiti; ekspr. v kulturi se nekaj premika spreminja na boljelingv. naglas se premika ni vezan na stalno mesto v besedi premikajóč -a -e: na premikajočem se sedežu ni trdno sedel; opazila je premikajoče se sence; hitro premikajoče se vozilo
  8.      premíl  -a -o prid. ( ) 1. preveč mil: ti predpisi so premili; premila kazen 2. ekspr. zelo mil: ima premile oči / rad je poslušal premili glas svoje sestre; naše premile pesmi / njegova žena ima premilo srce // knjiž. zelo ljub: moj premili oče; vznes. premila domovina / v nagovoru premili prijatelj premílo prisl.: premilo gledati koga; premilo se jokati; zvonovi premilo pojejo; to je povedal premilo
  9.      premílosten  -tna -o prid. () nav. ekspr. preveč milosten: bil je premilosten z njim / premilostna kazen premila
  10.      premilostljív  -a -o prid. ( í) star. zelo usmiljen, zelo prizanesljiv: bil si premilostljiv / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju premilostljivi gospodar
  11.      preminévanje  -a s (ẹ́) knjiž. minevanje: preminevanje časa / proces nastajanja in preminevanja v naravi
  12.      preminévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. minevati: dnevi hitro preminevajo / čas je kar premineval / mladost mi že premineva
  13.      premírati  -am nedov. ( ) postajati negiben, tog, manj občutljiv zlasti zaradi mraza: noge, prsti mu premirajo; premirati od mraza / ekspr. premirati od strahu
  14.      premišljevánje  -a s () glagolnik od premišljevati: zmotil ga je v premišljevanju zadnjih dogodkov; globoko premišljevanje / po dolgem premišljevanju se je odločil / to je knjiga premišljevanj misli o čem
  15.      premnógo  prisl. (ọ̑) ekspr. izraža zelo veliko količino ali mero: premnogo let je že minilo, da bi se še spomnil; premnogo mater žaluje za sinovi ∙ evfem. tako govorjenje ni premnogo vredno je malo vredno
  16.      premodríti  -ím dov., premódril; premodrèn ( í) knjiž. prekositi, preseči v modrosti, zvitosti: poskušal jo je premodriti, pa mu ni uspelo; bila je tako prebrisana, da je lahko premodrila vsakega človeka
  17.      premogokópen  -pna -o prid. (ọ̑) v zvezi premogokopna družba, v kapitalistični ekonomiki družba, ki se ukvarja z izkoriščanjem premogovnikov: premogokopna družba ni hotela ugoditi zahtevi rudarjev / nekdaj Trboveljska premogokopna družba
  18.      premolíti  -mólim dov. ( ọ́) v krščanskem okolju moleč prebiti, preživeti: vse noči je premolila / veliko sta premolili zanj
  19.      premostíti  -ím dov., premóstil ( í) 1. narediti navadno most čez kaj: vojaki so premostili reko / premostiti železniško progo / ekspr. s tem mostom bo avtocesta v enem loku premostila dolino / ekspr. letala so premostila Atlantski ocean 2. nav. ekspr. premagati, obvladati: premostiti nasprotja, ovire, težave / premostiti prepad med zaostalostjo in napredkom / redko premostiti zadrego / problem so že premostili rešili premostèn in premoščèn -êna -o: ko se je vrnil domov, je bil jarek že premosten; premostena nasprotja
  20.      premostováti  -újem nedov.) redko premoščati: potok premostujejo drevesna debla / z lahkoto je premostovala razlike med njunima značajema
  21.      premóščati  -am nedov. (ọ́) 1. delati navadno most čez kaj: reko so premoščali na več mestih / boječe je šel čez brv, ki je premoščala narasli hudournik 2. nav. ekspr. premagovati, obvladovati: premoščati nasprotja, ovire, protislovja
  22.      premóški  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. premogov, premogoven: premoški sloj / premoško bogastvo posameznih držav
  23.      premôški  -a -o prid. (ó) preveč moški: zdel se ji je premočen, prevelik, premoški / ekspr.: premoški je, da bi popustil; bila je premoška, da bi pokazala svoje trpljenje premôško prisl.: je premoško vzgojena
  24.      premótati  -am tudi premotáti -ám dov. (ọ̄; á ) knjiž. previti: premotati prejo premótati se, tudi premotáti se priti skozi kaj ovirajočega: premotal se je skozi množico
  25.      premotíti  in premótiti -im dov. ( ọ́) nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila 2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom // prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel 3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer 4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost ● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal premóten -a -o: marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu

   20.133 20.158 20.183 20.208 20.233 20.258 20.283 20.308 20.333 20.358  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA