Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (20.058-20.082)


  1.      prekúženost  -i ž (ȗ) med. lastnost, stanje prekuženega: prekuženost prebivalstva ♪
  2.      prekužítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prekužiti: prekužitev prebivalstva s tuberkulozo ♪
  3.      prekúžiti  -im dov. (ú ȗ) (v velikem obsegu) okužiti: bolezenska klica je prekužila vse prebivalstvo prekúžiti se med. okužiti se in pri tem pridobiti določeno odpornost: prekužiti se s povzročiteljem hepatitisa prekúžen -a -o: otrok, ki so že prekuženi s tuberkulozo, ne cepijo ♪
  4.      prekvalificírati  -am dov. (ȋ) usposobiti za drugo delo: ko so rudnik izčrpali, so morali rudarje prekvalificirati; po nesreči se je prekvalificiral / prekvalificirati se v optika, za optika // knjiž. drugače označiti, prevrednotiti: z novo družbeno resničnostjo se je prekvalificiralo tudi kulturno poslanstvo / pisatelj je tragiko nehote prekvalificiral v komičnost spremenil ◊ jur. prekvalificirati kaznivo dejanje glede na dobljene dokaze uvrstiti ga pod drug zakonski predpis ♪
  5.      prekvalifikácija  -e ž (á) usposobitev za drugo delo: omogočiti invalidom prekvalifikacijo; tečaji za prekvalifikacijo delavcev / pog. priti na prekvalifikacijo tečaj za prekvalifikacijo ♪
  6.      prekvartáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. kvartajoč prebiti, preživeti: vso noč sta prekvartala ♪
  7.      prekvásiti  -im tudi prekvasíti -ím dov., prekvásil (ā ȃ; ȋ í) 1. dati, dodati kvas: prekvasiti testo / kruh ni dober, gospodinja je testo prekvasila dodala preveč kvasa 2. knjiž. preoblikovati, predelati: novo gibanje v plesni umetnosti je prekvasilo klasični balet / umetnik je motiv po svoje prekvasil / upal je, da bo prekvasil svet s svojimi idejami 3. knjiž. napolniti, prepojiti: prekvasiti mladino z revolucionarnimi idejami / slovenstvo tedaj še ni prekvasilo vseh plasti ◊ gastr. prekvasiti divjačino povzročiti, da postane v kvaši mehkejša in dobi določen okus prekvášen -a -o tudi prekvašèn -êna -o: z novimi idejami prekvašeno gibanje ♪
  8.      prekvášati  -am nedov. (á) knjiž. 1. preurejati, spreminjati: poskušal je prekvašati človeško družbo 2. napolnjevati, prepajati: prekvašati kulturo z naprednimi idejami ♪
  9.      prekvát  -a -o prid. (ȃ) nar. presnet, preklet: ta prekvata reva si ne upa nič reči / to prekvato kamenje tako bode prekváto prisl.: prekvato malo mu je mar ♪
  10.      preláganje  -a s (ȃ) glagolnik od prelagati: prelaganje desk, jabolk / prelaganje tovora na ladjo / prelaganje težav na druge / prelaganje Shakespearovih del ♪
  11.      prelagátelj  -a m (ȃ) zastar. prevajalec (v drug jezik): prelagatelj epa ♪
  12.      prelágati  -am nedov. (ȃ) 1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prelagati deske, zaboje; prelagati jabolka iz gajb na polico / ekspr. od razburjenja prelagati roke / nestrpno je prelagal cigareto po ustih 2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prelagati tovor; prelagati z avtomobila na vozove 3. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: vse skrbi prelaga nanjo 4. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: kar naprej prelagajo izstrelitev satelita / prelagati čas odhoda; prelagati rok za opravljanje izpitov 5. zastar. prevajati (v drug jezik): prelagati iz angleščine v slovenščino ● prelagati (lončeno) peč znova postavljati; ekspr. reka večkrat prelaga strugo spreminja, menjava; prelagati šibe, vitre eno čez drugo polagati, prepletati ♪
  13.      preláhek  tudi prelahák -hka -o tudi -ó prid. (á ȃ á) preveč lahek: predmet je bil prelahek, da bi se potopil; piščanci so bili še prelahki za prodajo / dali so mu prelahko delo; vprašanja so bila zanj prelahka / za tak zločin je bila kazen še prelahka / te cigarete so nekoliko prelahke zame; vino ne sme biti prelahko / imel je prelahko življenje, da bi mogel razumeti druge / ekspr. prelahka je zanj preveč lahkomiselna, preveč neresna / ekspr. črtica je prelahka za objavo umetniško premalo zahtevna prelahkó prisl.: prelahko je dosegel svoj namen; prelahko jemati vprašanje varstva narave ♪
  14.      prelahkomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) preveč lahkomiseln: prelahkomiseln je za tako službo / to je prelahkomiselno dejanje, da bi ga mogli opravičiti prelahkomíselno prisl.: prelahkomiselno ravnati ♪
  15.      prelahkôten  -tna -o prid. (ó) preveč lahkoten: delo je pisano v nekoliko prelahkotnem jeziku / dovolil si je prelahkoten ton pogovora preveč sproščen / ekspr. njegovo življenje je bilo prelahkotno, da bi razumel revščino prelahko / to je prelahkotno literarno delo zanj umetniško premalo zahtevno prelahkôtno prisl.: prelahkotno obravnavati problem ♪
  16.      prelakírati  -am dov. (ȋ) prekriti z lakom: prelakirati parket; prelakirati z brezbarvnim lakom ♪
  17.      prelámljanje  -a s (á) glagolnik od prelamljati: prelamljanje obljub ♪
  18.      prelámljati  -am nedov. (á) 1. z lomljenjem deliti na dva dela: začel je živčno prelamljati palico / prelamljati žemlje na dvoje 2. nav. ekspr. ne izpolnjevati tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelamljati besedo, obljubo / prelamljati zakone kršiti 3. publ., z orodnikom delati, povzročati, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelamljati s starim načinom življenja / pesnik prelamlja z ekspresionizmom prelámljati se ekspr., v zvezi z v prehajati v kaj drugega: tu se breg iz strmine prelamlja v položno pobočje; na ovinku se cesta prelamlja v dolino ● ekspr. pri plesu so se jim noge v kolenih kar prelamljale zelo upogibale ♪
  19.      preláskav  -a -o prid. (á) preveč laskav: njegova ocena knjige je prelaskava ♪
  20.      prelát  -a m (ȃ) rel. 1. visok cerkveni dostojanstvenik z vodstveno funkcijo, zlasti škof, opat: zbor prelatov 2. naslov za zelo zaslužnega duhovnika: prelat Grivec ♪
  21.      prelátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prelate: prelatski naslov; prelatska čast / prelatska obleka ♪
  22.      prelatúra  -e ž (ȗ) rel. prelatski naslov, prelatska čast: dobiti prelaturo ♪
  23.      prelàz  -áza m (ȁ á) 1. nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo: vojaki so zavzeli prelaz; speljati cesto čez prelaz / prelaz Ljubelj / gorski prelaz 2. navadno v zvezi železniški prelaz železniški prehod: na železniškem prelazu se je zgodila nesreča / nezavarovani brez zapornic, zavarovani železniški prelaz z zapornicami 3. nar. nižji del lesene ograje, plota, namenjen za prehod ljudi: popraviti prelaz; skočiti, stopiti čez prelaz 4. zastar. prehod: v jami so med skalami kmalu našli prelaz ♪
  24.      prelazíti  in preláziti -im, tudi preláziti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) pog. prehoditi, obhoditi: prelazil je vse gozdove v okolici / ekspr. prelazil je vse vrhove v pogorju preplezal ♪
  25.      prélec  -lca m (ẹ̑) nav. mn., zool. nočni metulji, katerih ličinke se zapredejo in v zapredku zabubijo, Bombycidae: ličinke prelcev / borov prelec katerega ličinka jé iglice in brste bora, Dendrolimus pini; murvov prelec; pinijev sprevodni prelec; smrekov prelec katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha; svilni prelec ♪

   19.933 19.958 19.983 20.008 20.033 20.058 20.083 20.108 20.133 20.158  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA