Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (19.858-19.882)


  1.      prekinjálo  -a s (á) elektr. priprava za prekinjanje električnega toka: prekinjala in stikala / avtomatsko, elektromagnetno prekinjalo ♪
  2.      prekínjanje  -a s (í) glagolnik od prekinjati: prekinjanje električnega toka / prekinjanje pouka ♪
  3.      prekínjati  -am nedov. (í) 1. delati, povzročati, da kaj preneha a) delovati: električni tok prekinja avtomat / prekinjati telefonske zveze b) obstajati, trajati: prekinjati molk, tišino / ne prekinjaj prijateljstva z njim c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu večkrat prekinja promet; govor je prekinjalo ploskanje 2. večkrat za določen čas česa ne nadaljevati: delo, petje pogosto prekinjajo; pouk so prekinjali tudi za več let 3. povzročati, da kdo česa ne pove do konca: prekinjati predavatelja / oprostite, da vas prekinjam 4. delati presledek, presledke v čem strnjenem: prekinjati črto / morsko gladino so prekinjale plitvine prekínjan -a -o: enakomerno prekinjani glasovi ♪
  4.      prekínjenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost prekinjenega: prekinjenost črte; prekinjenost kulturnega razvoja ♪
  5.      prekinjeválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) elektr. priprava za prekinjanje električnega toka: prekinjati tok s prekinjevalcem / mehanski prekinjevalec ♦ avt. kontakt prekinjevalca kladivce in nakovalce pri motorju avtomobila ♪
  6.      prekipéti  -ím dov., tudi prekípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko prekipi 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom doseči zelo visoko stopnjo: v njem je prekipela jeza; brezoseb. v njej je prekipelo od bridkosti ∙ ekspr. srce mu je prekipelo od veselja bil je zelo vesel prekipèl in prekipél tudi prekípel -éla -o: duh po prekipelem mleku ♪
  7.      prekipévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prekipevati: prekipevanje mleka / prekipevanje ljubezenskih čustev ♪
  8.      prekipévati  -am nedov. (ẹ́) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: mleko na štedilniku je prekipevalo 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njej je prekipevalo sovraštvo; brezoseb. v njem je prekipevalo od jeze / kar prekipeval je od navdušenja, prijaznosti bil je zelo navdušen, prijazen ∙ ekspr. jeza mu je že prekipevala ni je mogel več zadrževati; ekspr. srce mu je prekipevalo od sreče bil je zelo srečen prekipevajóč -a -e: prekipevajoč od navdušenja; prekipevajoča ljubezen do domovine; prekipevajoče veselje ♪
  9.      prekís  -a m (ȋ) nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj vezanima atomoma kisika, strok. peroksid: vodikov prekis ♪
  10.      prekísel  -sla -o [ǝu̯] prid. (í) preveč kisel: prekislo vino / solata je prekisla ♪
  11.      prekítati  -am dov. (ȋ) ponovno zakitati: prekitati steno ♪
  12.      prékla  -e ž (ẹ̑) 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: ostriti, postavljati prekle; fižol se že ovija okrog prekel / fižolova prekla // tak kol sploh: s preklo klatiti sadje; bila je suha in dolga kot prekla; drži se, kot bi preklo požrl zelo vzravnano, togo; domišljavo 2. pog., ekspr. zelo velik in suh človek: dražijo jo, da je prekla / misli samo nanj, na tisto suho preklo // nav. mn. noga, zlasti dolga in suha: umakni svoje prekle / za njim je capljal s svojimi dolgimi, suhimi preklami ● pog. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo; žarg. s svojo preklo je dobro streljal z zelo dolgo puško ♪
  13.      prekláda  -e ž (ȃ) grad. podolgovat, navadno nosilni gradbeni element nad kako odprtino, na koncih položen na zid, oporo: hrastova, železobetonska preklada / okenska preklada; preklada nad vrati ♪
  14.      prekladálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. delavec, ki preklada: prekladalec v pristanišču 2. teh. naprava za prekladanje materiala, tovora: prekladalec se je pokvaril / rotacijski prekladalec ♪
  15.      prekladálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prekladanje: prekladalni stroški; prekladalna dela / prekladalna mehanizacija / prekladalna postaja ♦ teh. prekladalni most naprava za prekladanje materiala, tovora v določeni smeri, zlasti v pristaniščih ♪
  16.      prekladalíšče  -a s (í) kraj, prostor za prekladanje: razširiti, urediti prekladališče / Koper je pomembno prekladališče ♪
  17.      prekládanje  -a s (ȃ) glagolnik od prekladati: prekladanje zabojev / prekladanje blaga z vagona na vozove / prekladanje teksta iz slovenščine v nemščino / poležavanja in prekladanja se je kmalu naveličal ♪
  18.      prekládati  -am nedov. (ȃ) 1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prekladati hlode, zaboje / prekladati bolnika / prekladati knjige po mizi / prekladati vrečo z rame na ramo predevati / ekspr. od nestrpnosti prekladati noge, roke 2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prekladati blago, tovor; prekladati z ladje na tovornjake 3. star. prevajati (v drug jezik): prekladati roman iz nemščine ● pog., ekspr. hitro prekladati noge po cesti hoditi; pog., ekspr. samo papirje cel dan preklada, pa toliko zasluži samo z manj zahtevnimi pisarniškimi posli se ukvarja; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; star. dolgo je to prekladal v glavi premišljeval, razmišljal prekládati se ekspr., s prislovnim določilom spreminjati položaj, lego telesa v prostoru, navadno počasi, s težavo: prekladati se z boka na bok; prekladati se po postelji; nemirno se prekladati po stolu se presedati / naveličano se je prekladal iz sobe v sobo hodil ● star. čudne misli so se mu prekladale po glavi imel je čudne misli ♪
  19.      préklanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od préklati: preklanje orehov / vzrok za napad so bila neprestana preklanja na obmejnih ozemljih ♪
  20.      preklápljanje  -a s (ā) glagolnik od preklapljati: preklapljanje daljnovodov, transformatorskih postaj; ročica za vklapljanje in preklapljanje / avtomatsko, ročno preklapljanje ♪
  21.      preklápljati  -am nedov. (ā) večkrat preklopiti: preklapljati s pritiskom na tipko ♦ avt. preklapljati prestave ♪
  22.      préklar  -ja m (ẹ̑) pog. fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol: preklar že cvete ♪
  23.      preklaríja  -e ž (ȋ) pog. prepir, prerekanje: preklarija je postajala bolj in bolj glasna; v družini je prišlo do hudih preklarij / spustiti se v literarne, politične preklarije ♪
  24.      préklast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na preklo: preklast plot / bil je bled, preklast fant / pog. preklasti fižol visoki fižol ♪
  25.      préklati  -am nedov. (ẹ̑) redko klatiti (s preklo): preklati orehe préklati se pog. prepirati se, prerekati se: preklali so se za nepomembne reči; z vsakim se je preklal ♪

   19.733 19.758 19.783 19.808 19.833 19.858 19.883 19.908 19.933 19.958  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA