Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (19.658-19.682)



  1.      pregrešíti  -ím dov., pregréši; pregréšil ( í) povzročiti kaj slabega, nepravilnega; zagrešiti: kaj si pa pregrešil / veliko hudih napak je pregrešil pregrešíti se rel. narediti kaj zlasti moralno slabega, oporečnega: niti v mislih se ni pregrešil; pregrešil si se nad očetom, zoper očeta / s takim dejanjem se boš pregrešil // ekspr. narediti kaj, kar ni v skladu s pravilnim: pregrešil si se proti novim predpisom / pri hrani se večkrat pregreši
  2.      pregréšnost  -i ž (ẹ́) rel. lastnost, stanje pregrešnega: njena pregrešnost je postala očitna / moralna pregrešnost
  3.      pregréti  -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) segreti skozi površino, v celoti: snov je treba pred obdelavo pregreti; zemlja se mora pred setvijo pregreti / sonce je pregrelo blazine; ekspr. na vroči skali sem se čisto pregrel // nav. ekspr. preveč segreti: pregreti mleko; kosilo sem si pregrel pregréti se nav. ekspr. postati zelo vroč, znojen: pregrel se je in prehladil; če boš tako delal, se boš pregrel pregrét -a -o: pregret zrak ♦ avt. pregret motor trajno poškodovan motor zaradi prevelikega segretja motornih delov; fiz. pregreta para para, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča; pregreta tekočina tekočina, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča, ne da bi izparela
  4.      pregrétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pregreti: pregretje zemlje / preprečiti pregretje motorja
  5.      pregrétost  -i ž (ẹ̑) stanje pregretega: zaradi pregretosti je zbolel za pljučnico / preprečiti pregretost motorja
  6.      pregreválec  -lca [tudi c] m () strojn. pregrevalnik: pregrevalec se je pokvaril
  7.      pregreválen  -lna -o prid. () ki pregreva: pregrevalna kopel / pregrevalni element
  8.      pregreválnik  -a m () strojn. del parnega kotla za pregrevanje pare: napolniti pregrevalnik
  9.      pregrévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od pregrevati: pregrevanje železa / preprečiti pregrevanje stroja
  10.      pregrévati  -am nedov. (ẹ́) segrevati skozi površino, v celoti: pregrevati železo / sonce je pregrevalo mravljišče // nav. ekspr. preveč segrevati: pregrevati jed; mleka ni treba pregrevati pregrévan -a -o: pregrevan zrak
  11.      pregrinjálce  -a s (ā) nav. ekspr. manjšalnica od pregrinjalo: nalahko je dvignila pregrinjalce / čipkasto posteljno pregrinjalce
  12.      pregrinjálen  -lna -o prid. () ki je za pregrinjanje, pokrivanje: obložiti predale s pregrinjalnim papirjem; pregrinjalno platno
  13.      pregrinjálo  -a s (á) kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj pregrinja, pokriva: z resicami obrobljeno pregrinjalo; svileno pregrinjalo / posteljno pregrinjalo / namizno pregrinjalo prt; sobo je delilo v dva prostora rožasto pregrinjalo zavesa; ramena ji je pokrivalo volneno pregrinjalo ogrinjalo; pregrinjalo za tovornjake plahta // ekspr. kar kaj pregrinja, prekriva: trave so pripravile mehka pregrinjala za tisoče gnezd; pren. nad njima se je bočilo črno pregrinjalo noči
  14.      pregrínjati  -am nedov. (í) 1. dajati pregrinjalo čez kaj: pregrinjati postelje / vso noč je pregrinjala otroka z odejo pokrivala / ko so prihajali gostje, je šele pregrinjala mizo pogrinjala 2. nav. ekspr. delati, da je kaj (v celoti) nevidno; prekrivati: megla pregrinja dolino; pren., ekspr. srce mu pregrinja žalost
  15.      pregrísti  -grízem dov. (í) z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: miši so pregrizle vrečo na več mestih / ekspr. rjaveča žica pregrize cev // z grizenjem razdeliti na dva dela: pregristi vrv ● redko vsako besedo mu pregrize pregrizne; ekspr. teh klancev ne pregrizeš v enem dnevu prehodiš; miš je pregrizla pot skozi zid z grizenjem naredila pregrísti se 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinka se pregrize skozi ovoj; ekspr. reka se pregrize skozi sotesko; pren., ekspr. pregristi se skozi težave // ekspr. s težavo prebrati, preštudirati: pregristi se skozi knjigo, podatke 2. ekspr. s težavo priti kam: pregrizel se je na prostost / pregristi se do lastnega prepričanja, spoznanja
  16.      pregrízniti  -em dov.) s stiskom zob narediti luknjo: pregriznil je cevko / volk je pregriznil ovci vrat // s stiskom zob razdeliti na dva dela: pregrizniti sukanec, zrno ● ekspr. vsako besedo mu pregrizne onemogoči mu povedati do konca; v govorjenju, pripovedovanju skuša najti drugačen smisel, kot v njem je
  17.      pregrizováti  -újem nedov.) s stiskom zob delati luknjo, luknje v kaj: podlasica je pregrizovala kokošim vratove // s stiskom zob deliti na dva dela: pregrizovati pšenična zrna
  18.      pregrníti  in pregŕniti -em dov. ( ŕ) 1. dati pregrinjalo čez kaj: pregrnila je zaboj, da jima je bil za mizo / pregrniti mizo pogrniti; pregrniti z odejo, papirjem, prtom pokriti; pren., ekspr. pregrnil je sedanjost s preteklostjo // knjiž., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: veselje ga je pregrnilo / žalost mu je pregrnila obraz 2. nav. ekspr. narediti, da je kaj (v celoti) nevidno; prekriti: megla je pregrnila dolino; oblaki pregrnejo nebo / mah je pregrnil skale pregŕnjen -a -o: belo pregrnjena miza; rdeče pregrnjena tribuna; z oblaki pregrnjeno nebo
  19.      pregrób  -a -o stil.prid. (ọ̑ ọ̄) preveč grob: za jopico je ta volna pregroba / pregrob človek / pregrobe metode / pregroba opredelitev kake teorije pregróbo tudi pregrobó prisl.: pregrobo mleta kava
  20.      pregrôzen  -zna -o prid. () 1. preveč grozen: novica je bila pregrozna, da bi jo lahko povedal materi 2. ekspr. grozen: videl je pregrozne prikazni / pregrozno maščevanje
  21.      pregrúntati  -am dov. (ú) pog. premisliti, razmisliti: to je treba še pregruntati
  22.      pregrupácija  -e ž (á) pregrupiranje: pregrupacija čet / pregrupacija političnih sil / pregrupacija otrok iz dijaških domov v druge ustanove
  23.      pregrupíranje  -a s () glagolnik od pregrupirati: pregrupiranje vojaških enot / v stranki je prišlo do pregrupiranja sil / začelo se je pregrupiranje mladincev
  24.      pregrupírati  -am dov. () 1. na novo razdeliti, razvrstiti: pregrupirati brigado; uporniki so se pregrupirali / pregrupirati gradivo v arhivu; meščanstvo se je pregrupiralo v različne stranke 2. uvrstiti iz ene skupine v drugo: več mladincev so pregrupirali; kmalu so ga pregrupirali
  25.      pregugávati se  -am se nedov. () gugajoč se prihajati z enega konca česa na drugega: opice se pregugavajo po vejah / pregugavati se od drevesa do drevesa

   19.533 19.558 19.583 19.608 19.633 19.658 19.683 19.708 19.733 19.758  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA