Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (19.283-19.307)



  1.      predolgočásen  -sna -o [g] prid. (á ā) preveč dolgočasen: predolgočasen film; njegovo delo je predolgočasno / predolgočasen človek je, da bi se pogovarjala z njim predolgočásno prisl.: predolgočasno predavati / v povedni rabi predolgočasno mu je bilo v samoti
  2.      predolgovézen  -zna -o [g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. preveč dolgovezen: predolgovezen pisatelj; biti predolgovezen / predolgovezni govori
  3.      prèdolímpijski  -a -o prid. (-) šport. ki je, poteka pred olimpiado: predolimpijski trening; predolimpijsko tekmovanje
  4.      predolóčen  -čna -o prid. (ọ́) preveč določen: predoločna izjava; predoločno mnenje predolóčno prisl.: predoločno se izražati
  5.      predomàč  -áča -e prid. ( á) preveč odkrit, preveč zaupen: biti s kom predomač / predomači odnosi predomáče prisl.: predomače govoriti, se vesti
  6.      predomísliti se  -im se dov., predomíšljen (í ) zastar. premisliti se: v zadnjem trenutku se je predomislil
  7.      predòr  -ôra m ( ó) 1. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet: peljati skozi predor; vlak je zapeljal v predor; dolg predor; obok predora; vhod v predor / cestni predor / kopati, vrtati predor; pren., ekspr. vrtal je predor v kup žgancev // redko odprtina: stena ima tri predore za okna 2. glagolnik od predreti: predor želodčne stene je zakrivila tudi kisla pijača / zakasneli predor zob pri otroku / hotel je izsiliti predor skozi množico / predor mrzlega zraka / pesnikov predor v novo tematiko ◊ agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa; geom. predor lega dveh teles, pri kateri imata telesi del svojega prostora skupen; grad. predor rov; mat. predor presek dveh ravnin; mont. predor umetno narejeni prehod skozi hrib; navt. predor polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme; tunel
  8.      predóren 1 -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predor: predorna odprtina ◊ geol. predorna dolina dolina, nastala z erozijo tekoče vode v prelomnici ali manj odpornih skladih
  9.      predóren 2 -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) prodoren: predoren človek / predoren duh predórno prisl.: predorno določiti pojem
  10.      predórnica  -e ž (ọ̑) geom. presek površij dveh teles
  11.      predornína 1 -e ž () petr. kamnina, nastala iz lave na zemeljski površini: lastnosti predornin ◊ geom. skupnost dveh ali več ploskev, ki se predirajo, a nobena med njimi ni ravnina
  12.      predornína 2 -e ž () knjiž. pristojbina za prevoz skozi predor; tunelnina: plačati predornino
  13.      predórnost  -i ž (ọ́) prodornost: predornost našega opazovanja ◊ agr. kalilna moč, izražena v odstotkih kali, ki zrastejo v določenem času skozi plast peska določene debeline
  14.      predôrski  in predórski -a -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na predor: predorska vrata / predorska izpustitev vode v hidroelektrarni
  15.      prèdosnútek  -tka m (-) predhodni osnutek: izdelati predosnutek nove ustave, zakona; predosnutki in osnutki statutov
  16.      predozôrel  in predozorèl in predozorél -éla -o prid.ẹ́; ẹ́; ẹ̑ ẹ́) knjiž. prezrel: predozorelo sadje / predozorela deklica
  17.      prèdpakírati  -am nedov. in dov. (-) trg. predhodno pakirati: predpakirati blago prèdpakíran -a -o: prodaja predpakiranega mesa
  18.      predpásati  -pášem dov. () redko narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu; opasati: predpasati predpasnik; predpasal se je s kosom polivinila
  19.      predpásniček  -čka m () manjšalnica od predpasnik: obleči, zavezati predpasniček; obrisati si roke v predpasniček; bel predpasniček
  20.      predpásnik  -a m () vrhnje, navadno zaščitno oblačilo, ki pokriva sprednji del telesa: obleči, opasati, zavezati si predpasnik; obrisati roke v predpasnik; gumijast, usnjen predpasnik; blago za predpasnike / zaščitni predpasnik; predpasnik na naramnice ♦ obl. polovični predpasnik ki ima le del od pasu navzdol
  21.      predpéček  -čka m (ẹ̑) nar. vodoraven zid pred odprtino kmečke peči: postaviti lonec na predpeček
  22.      predpéčnik  -a m (ẹ̑) pločevinasta priprava za zaščito tal, ki se da pred peč: izdelovati predpečnike; stresti premog na predpečnik; bakren predpečnik ◊ obrt. pekarski delavec, ki daje pekarske izdelke v peč in jih jemlje iz nje
  23.      prèdpekèl  -klà tudi prèdpèkel -kla [pǝkǝ] m (-ǝ̏ -; -ǝ̀) rel. posmrtno stanje brez trpljenja tistih, ki (še) niso zveličani: predpekel in vice
  24.      predpís  -a m () 1. pravno veljavno določilo o posamezni stvari, zadevi: izdati predpis; izvajati, kršiti predpise; omiliti, razveljaviti, spremeniti predpis; podrobni, splošni predpisi; strog predpis; ta predpis je samo formalen, ni več veljaven / carinski, poštni, prometni, varnostni, zdravstveni predpisi; pravni predpis; ustavni, zakonski predpis; predpis o cenah, kvaliteti / delati, ravnati po predpisih, proti predpisom, v skladu s predpisi ♦ jur. mednarodnopravni predpisi 2. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje: ravnati se po predpisih / moralni predpisi // navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetski predpisi / jezikovni predpisi
  25.      predpísati  in predpisáti -píšem dov., predpíšite (í á í) ukazati, zahtevati, navadno v pismeni obliki a) kakšno naj kaj bo: predpisati kakovost, mere, obliko česa; predpisati način pouka; predpisati omejitev hitrosti; predpisati z zakonom b) kaj je kdo dolžen opraviti, izpolniti: zdravnik mu je predpisal dieto, ležanje / predpisati davke; pren. to vlogo so mu predpisali drugi ♦ jur. predpisati kazen predpísan -a -o: gibati se v predpisanem ritmu; predpisani učbeniki; dolžina ni predpisana; za to je predpisana kazen strogega zapora

   19.158 19.183 19.208 19.233 19.258 19.283 19.308 19.333 19.358 19.383  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA