Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (19.258-19.282)


  1.      prèdnaročílo  -a s (ȅ-í) predhodno naročilo, naročilo vnaprej: prednaročil ne sprejemajo; za te avtomobile imajo že veliko prednaročil / v prednaročilu stane knjiga precej manj ♪
  2.      prèdnaročník  -a m (ȅ-í) kdor se predhodno naroči na kaj: prvi del knjige so že poslali prednaročnikom; za prednaročnike je cena nižja ♪
  3.      prèdnaročníški  -a -o prid. (ȅ-ȋ) nanašajoč se na prednaročnike: prednaročniški seznam / prednaročniška cena ♪
  4.      prèdnaslóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̑) biblio., navadno v zvezi prednaslovna stran stran pred naslovno stranjo ♪
  5.      prednášanje  -a s (ȃ) glagolnik od prednašati: v prednašanju skladbe pogrešamo izdelanosti; nazorno prednašanje; način prednašanja ♪
  6.      prednášati  -am nedov. (ȃ) knjiž. podajati (besedilo): govornik, igralec dobro prednaša; občuteno prednašati pesem deklamirati, recitirati ● zastar. prednašati cerkveno pravo predavati ♪
  7.      prédnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prednik: neka njena davna prednica je bila Francozinja / prednice današnjih dvoživk / ni hotela nadaljevati dela svoje prednice 2. rel. predstojnica samostana: postavili so jo za prednico / samostanska prednica / sestra prednica ♪
  8.      prédnik  -a m (ẹ̑) 1. sorodnik v ravni črti nazaj: vsi moji predniki so bili kovači; davni predniki; prednik po materini, očetovi strani; predniki in potomci / družinski predniki; kult prednikov / pes ima čistokrvne prednike; pren. jezikovni predniki slovenščine // začetnik rodu: imeti skupnega prednika // biol. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov: strunarji so predniki vretenčarjev / predniki človeka 2. nav. mn. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva: tu so živeli že njihovi predniki; naši slovanski predniki 3. predhodnik: moj prednik v pisarni / ogledal si je, kaj so napisali na klop njegovi predniki ◊ jur. pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga ♪
  9.      prédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prednike: predniški grobovi / predniška oblika človeka ♪
  10.      prednjáča  -e ž (á) nekdaj puška, ki se polni spredaj: v rokah je držal dolgo prednjačo ♪
  11.      prédnjica  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko 1. predsoba: odložil je suknjič v prednjici 2. predhodnica: s hitro hojo je skušala ujeti svojo prednjico ♪
  12.      prednóžka  -e ž (ọ̑) šport. seskok s telovadnega orodja ali preskok tega orodja s prednoženimi nogami ♪
  13.      predóčati  -am nedov. (ọ́) knjiž. prikazovati, predstavljati: nazorno, plastično predočati kaj; poročilo natančno predoča sedanji mednarodni položaj ♪
  14.      predóčba  -e ž (ọ̑) glagolnik od predočiti: grafična predočba gibanja; neresnična, pomanjkljiva, pravilna predočba česa; predočba problema ♪
  15.      predočeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predočevanje: predočevalna sposobnost / predočevalna vloga jezika ♪
  16.      predočevánje  -a s (ȃ) glagolnik od predočevati: grafično predočevanje odvisnosti hitrosti od časa; predočevanje problemov; predočevanje stanja v državi ♪
  17.      predočeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prikazovati, predstavljati: v romanu pisatelj nazorno predočuje življenje proletarcev; predočevati komu pomen dela / slike predočujejo zgodovinske dogodke predočeváti si predstavljati si, zamišljati si: ljudje so si to različno predočevali; predočeval si je njeno lepoto / v mislih si je predočeval, kako mu naj pove, kaj se je zgodilo ♪
  18.      predočítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od predočiti: natančna predočitev stanja; predočitev kulturnega življenja ♪
  19.      predóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. prikazati, predstaviti: pisatelj je predočil v romanu idealno kmečko življenje; grafično predočiti porabo; nazorno predočiti problem / predočil mu je, kaj vse bi ga lahko prizadelo ● knjiž. obdolžencu so predočili ukradeno listnico pokazali (kot dokaz) predóčiti si predstaviti si, zamisliti si: skušal si je predočiti vsako malenkost; natančno si je predočil njen obraz ♪
  20.      prèdojačeválnik  -a m (ȅ-ȃ) elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje zelo šibkega signala, da ga je mogoče okrepiti, povečati v ojačevalniku ♪
  21.      prèdokús  -a m (ȅ-ȗ) knjiž. nejasno, nepopolno doživljanje, občutenje tega, kar bo sledilo: predokus bede; predokus veselja, bližnje zmage ♪
  22.      prêdol  in predól -óla [tudi ou̯] m (é ọ́; ọ̑) zastar. stranska dolina: doli in predoli ♪
  23.      predólbsti  -dólbem [u̯b] dov., predólbite in predolbíte (ọ́) z dolbenjem narediti luknjo skozi kaj: predolbsti hlod; kapljice so predolble kamen ♪
  24.      predólg  -a -o stil. -ó [u̯g] prid. (ọ̑ ọ́) preveč dolg: delati predolge korake; predolgi lasje; predolgo krilo / predolg govor; predolga povest / utrujen od predolge poti ● slabš. imeti predolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; evfem. imeti predolge prste krasti predólgo prisl.: predolgo čakati; predolgo se je zamudil na obisku; ne predolgo potem je res prišel ♪
  25.      predólgčas  [u̯g] prisl. (ọ̑) v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku preveč dolgčas: samemu je bilo na vasi predolgčas ♪

   19.133 19.158 19.183 19.208 19.233 19.258 19.283 19.308 19.333 19.358  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA