Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (18.733-18.757)



  1.      postopíti  in postópiti -im dov. ( ọ́ ọ̑) zastar. stopiti: postopi naprej, na drugo stran / hitro je postopil za njo postopíti se in postópiti se lotiti se, začeti: česar se postopi, vse mu spodleti // upati si, drzniti si: tega se ne bi nikoli postopil
  2.      postópnik  -a m (ọ̑) jur. zakon ali zakonik o postopku: kazenski postopnik
  3.      postópnost  -i ž (ọ̑) značilnost postopnega: postopnost naraščanja; načelo postopnosti / postopnost v obravnavi vprašanja / publ. postopnost prilagajanja novim razmeram
  4.      postópoma  prisl. (ọ̑) izraža, da dejanje poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju: obrestna mera se je postopoma dvignila na pet, šest in celo na sedem odstotkov; oboroževanje je zajelo postopoma vse države drugo za drugo // publ. polagoma, počasi: narodnoosvobodilni boj je postopoma dobival značaj socialistične revolucije; prosveta je postopoma postala last ljudstva
  5.      postoríti  -ím dov., postóril ( í) nar. narediti, opraviti: vse je postorila; ob sobotah postori, kar je treba ∙ knjiž. kmalu se je postorila noč se je znočilo postorjèn -êna -o: vse je bilo postorjeno ob pravem času
  6.      postotériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti stokrat tolikšno: število naročnikov se je v zadnjih letih postoterilo // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: svoje premoženje je postoteril / strah mu je postoteril moči; z zimo so se težave še postoterile postotérjen -a -o: človek s postoterjenimi sposobnostmi; njihove sile so postoterjene
  7.      postrelíti  -ím dov., postréli in postrêli; postrélil ( í) 1. drugega za drugim ustreliti: vse ujetnike so postrelili 2. s streljanjem porabiti: postrelil je vse naboje, ustrelil pa nič ● ekspr. v četrt ure so postrelili ves film posneli, porabili
  8.      postréžnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki občasno pomaga pri gospodinjskih delih: postrežnica je pomivala okna; ob sobotah je prihajala postrežnica 2. star. služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: gospa je vzela postrežnico s seboj na potovanje 3. star. (bolniška) strežnica: v bolnici potrebujejo nekaj novih postrežnic
  9.      postrúšnik  -a m () zool. majhen glodavec, ki živi v severnih polarnih pokrajinah, Lemmus: množične selitve postrušnikov / skandinavski postrušnik
  10.      postúmen  -mna -o prid. () knjiž. posmrten: postumna slava / postumni otrok otrok, rojen po očetovi smrti; postumna izdaja pesmi; postumno delo izdano, uprizorjeno po avtorjevi smrti postúmno prisl.: knjiga je izšla postumno
  11.      posuróviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da postane kdo surov, grob: pijančevanje ga je posurovilo
  12.      posvečênec  -nca m (é) rel. kdor je posvečen
  13.      posvetítev  -tve ž () glagolnik od posvetiti, pokloniti: posvetitev knjige materi / posvetitev pozornosti komu / posvetitev cerkve
  14.      posvétnost  -i ž (ẹ̑) v krščanskem okolju lastnost, značilnost posvetnega: posvetnost nekaterih ljudi / posvetnost mišljenja
  15.      posvojênec  -nca m (é) kdor je posvojen: po pokojniku je dedoval tudi njegov posvojenec
  16.      posvojítelj  -a m () kdor koga posvoji: posvojitelj in posvojenec
  17.      posvojíteljica  -e ž () ženska oblika od posvojitelj: posvojiteljica in posvojenka
  18.      posvojítev  -tve ž () glagolnik od posvojiti: posvojitev vojnih sirot / dati otroka v posvojitev
  19.      posvojíti  -ím dov., posvójil ( í) vzeti tujega otroka za svojega: posvojil ga je stric; pren. nekatere plese tujih dežel je naše ljudstvo posvojilo ∙ evfem. včasih je tudi kaj posvojil ukradel posvojèn -êna -o: pravice posvojenega otroka; deček je bil posvojen kmalu po rojstvu; trgovinica s posvojenim imenom boutique
  20.      pošalíti se  in pošáliti se -im se, tudi pošáliti se -im se dov. ( á; á ā) krajši čas se šaliti: on se rad malo pošali // navadno z besedami izraziti nekoliko neresen odnos do koga: saj ni mislil tako hudo, samo pošalil se je; pošaliti se s kom
  21.      pošárati  -am dov. () našariti: sobo je pošaral z raznimi drobnarijami / otroke je zelo neokusno pošarala pošáran -a -o: brez okusa pošarana ženska
  22.      pošáriti  -im dov.) ekspr. 1. krajši čas šariti: pošariti pred hišo; v kuhinji je še nekoliko pošarila 2. pobrskati: pošariti med papirji
  23.      pošást  -i ž () 1. kar pooseblja grozljivost, strah: bala se je, da za hišo preži nanjo pošast; pred seboj je zagledala nenavadno pošast; krokar je bil kot velika pošast ∙ ekspr. vojna pošast vojna // slabš. zloben, hudoben človek: sosed je prava pošast; ne zaupaj tej pošasti / kot psovka pošast ostudna 2. nar. zahodno nahod: trpeti za pošastjo
  24.      pošásten  -tna -o prid., pošástnejši (á ā) 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: pošasten videz človeka; pošastna podoba sveta; pošastne sence so se premikale po dvorišču // ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: zanj je bila to pošastna kazen; krvava in pošastna vojna / ni se mogla otresti teh pošastnih misli; tam so res pošastne razmere 2. ekspr. hudoben, zloben: pošasten človek je / njegovi nameni so prav pošastni // zelo slab, nekvaliteten: imeli smo naravnost pošastno hrano; ta cesta je pošastna 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel ga je pošasten strah; čutila je pošastno utrujenost / pošasten promet; cene blaga so pošastne pošástno prisl.: streli pošastno odmevajo v skalovju; pošastno bleda koža; pošastno velika žival
  25.      pošástnik  -a m () ekspr. hudoben, zloben človek: kakšen pošastnik je ta možak

   18.608 18.633 18.658 18.683 18.708 18.733 18.758 18.783 18.808 18.833  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA