Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (18.183-18.207)


  1.      pólgospôski  -a -o [u̯g] prid. (ọ̑-ó) po določenih lastnostih, značilnostih podoben gosposkemu: polgosposki človek; ima polgosposke navade ♪
  2.      pólgŕm  -a [u̯g] m (ọ̑-ȓ) bot. rastlina trajnica z olesenelim spodnjim delom stebla: levkoja in drugi polgrmi ♪
  3.      pólgrúntar  -ja [u̯g] m (ọ̑-ȗ) lastnik manjšega posestva, manjši kmet: sin polgruntarja; gruntarji in polgruntarji ♦ jur. polgruntar nekdaj kdor ima polovico celega grunta ♪
  4.      pólh  -a [u̯h] m (ọ̄ ọ́) gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repom: loviti polhe; spi kot polh trdno; debel kot polh / jesti polhe / past za polhe ♪
  5.      pólhar  -ja [u̯h] m (ọ̑) lovec na polhe: je izkušen polhar ♪
  6.      pólharski  -a -o [u̯h] prid. (ọ̑) nanašajoč se na polharje ali polharstvo: polharska razstava / polharska noč ♪
  7.      poliakríl  -a m (ȋ) kem. s polimerizacijo akrilne kisline ali njenih estrov nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov ♪
  8.      policáj  -a m (ȃ) nav. ekspr. miličnik, policist: policaji so ga odvedli; skupina policajev na konjih ♪
  9.      polìč  in pôlič -íča m (ȉ í; ó í) 1. nekdaj prostorninska mera, približno 7,5 decilitra: prinesel mu je polič vina; polič moke / merili so s poličem in ne z litrom 2. nar. vrču podobna posoda: izprazniti polič; piti iz poliča ♪
  10.      políček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od polič: naročil je poliček vina ♪
  11.      polifón  -a -o prid. (ọ̑) muz. polifonski: polifona kompozicija ♪
  12.      poligráfičen  -čna -o (á) pridevnik od poligraf: poligrafični zapis ♪
  13.      polikondenzírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. povzročati spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine: polikondenzirati estre organskih kislin; estri akrilatne kisline (se) polikondenzirajo ♪
  14.      pólindustríjski  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȋ) ki uporablja pretežno stroje in izdeluje manjše serije ali dela tudi po posameznikovem naročilu: polindustrijski obrat / polindustrijska proizvodnja pólindustríjsko prisl.: izdelovati kaj polindustrijsko ♪
  15.      polípov  -a -o (ȋ) pridevnik od polip: polipove lovke ♪
  16.      pólis  -a m (ọ̑) pri starih Grkih država, katere jedro je eno samo mesto: atenski polis ♪
  17.      polisíndeton  -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom; mnogovezje: polisindeton in asindeton ♪
  18.      polístati  -am dov. (ȋ) krajši čas listati: polistati po prazni beležnici // na hitro, ne strnjeno prebrati, obračajoč liste: rad je polistal po novih knjigah, revijah / malo je polistal in že je našel zaželeni odlomek ♪
  19.      polistirén  -a m (ẹ̑) kem. s polimerizacijo stirena nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za zvočno, toplotno in električno izolacijo ♪
  20.      polišinél  -a m (ẹ̑) zastar. burkež, pavliha: nosljal in skakljal je kakor polišinel ♪
  21.      polítbiró  -ja m (ȋ-ọ̑) kratica, v nekaterih komunističnih partijah politični biro: član politbiroja; dejavnost politbiroja / do 1952 politbiro centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije ♪
  22.      polítdelegát  -a m (ȋ-ȃ) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delegat: politdelegat in politkomisar ♪
  23.      politéhničen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž., redko tehniški, tehničen: politehnični inštitut ♦ ped. politehnični princip povezovanje teoretičnega znanja s spoznavanjem osnov tehnike ♪
  24.      politéhnik  -a m (ẹ́) v nekaterih deželah slušatelj višje ali visoke šole za tehnične vede: politehniki drugega letnika / diplomirani politehnik ♪
  25.      politéhnika  -e ž (ẹ́) 1. v nekaterih deželah višja ali visoka šola za tehnične vede: vpisati se na politehniko; študent politehnike 2. knjiž., redko tehnične vede, tehnika: osnove politehnike ♪

   18.058 18.083 18.108 18.133 18.158 18.183 18.208 18.233 18.258 18.283  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA