Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (18.008-18.032)


  1.      pohúliti se  -im se dov. (ú ū) knjiž. pritajiti se, sključiti se: ko zasliši korake, se pohuli za skalo / da ne bi izgubil službe, se je pohulil potuhnil, potajil pohúljen -a -o 1. deležnik od pohuliti se: pohuljena hoja 2. ekspr. neodkrit, neiskren: pohuljen človek ♪
  2.      pohvála  -e ž (ā) izrazitev hvale, priznanja: pohvala mu godi; zaslužiti pohvalo za svoje delo; javna pohvala / izreči pohvalo pohvaliti ∙ ekspr. skopari s pohvalo redko koga, kaj pohvali // list kot dokaz hvale, priznanja: izročiti, prejeti pohvalo ♪
  3.      pohválen  -lna -o prid. (ā) 1. ki izraža pohvalo, priznanje: izrekel je nekaj pohvalnih besed; pohvalno mnenje 2. vreden pohvale, priznanja: to je pohvalna lastnost; pohvalno dejanje pohválno prisl.: o njegovem delu pohvalno govorijo; delavci so pohvalno prikimavali; sam.: o njem je slišal že veliko pohvalnega ♪
  4.      pohvalíti  in pohváliti -im dov. (ȋ á) izraziti hvalo, priznanje: pohvaliti otroka; pohvalili so ga za njegovo prizadevnost; pred celim razredom ga je pohvalil, da lepo bere / pohvalil je njeno novo obleko / to si lepo narisal, ga je pohvalil pohvalíti se in pohváliti se z govorjenjem ali vedenjem izraziti, poudariti svoje pozitivne lastnosti ali ugodno stanje: pohvalil se je, da zna že plavati; pohvaliti se z uspehom v šoli / letos se z letino ne morejo pohvaliti pohváljen -a -o: v šoli je bil pohvaljen ♪
  5.      pohváljenec  -nca m (á) kdor je pohvaljen: uvrstil se je med pohvaljence ♪
  6.      poihtévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih ihteti: otrok je še v spanju poihteval; pridušeno je poihtevala in si brisala solze ♪
  7.      pointilístičen  -čna -o [poan-] prid. (í) nanašajoč se na pointilizem: slikati v pointilistični tehniki / pointilistična slika ♪
  8.      poíti  -ídem dov., pošèl pošlà pošlò tudi pošló (í) ne biti več na razpolago: prihranjeni denar mu je hitro pošel; knjiga je že pošla; zaloge hrane so kmalu pošle / starčku so počasi pošle moči; pogum mu je pošel; nekaj časa ga je poslušal, potem pa mu je pošla potrpežljivost ∙ star. ogenj mu je spet pošel ugasnil; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel ♪
  9.      poizvedoválec  tudi pozvedoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor poizveduje: poizvedovalcu ni povedal vsega ♪
  10.      pojáčiti  -im dov. (ā ȃ) star. utrditi, okrepiti, povečati: pojačiti mišice s telovadbo / pojačiti glas v radijskem sprejemniku / propagandno dejavnost je treba pojačiti ♪
  11.      pojasnjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od pojasnjevati: pojasnjevanje nejasnih vprašanj / pojasnjevanje odločitve / njegovo pojasnjevanje je neverjetno ♪
  12.      pojáven  -vna -o prid. (á ā) 1. nanašajoč se na pojav: pojavni vzroki; spoznati predmete po njihovi pojavni strani / publ. birokratska miselnost se kaže v različnih pojavnih oblikah na različne načine, različno 2. ki se kaže in je čutno zaznaven: pojavni svet ♪
  13.      pojdóč  prisl. (ọ̄) nar. vzhodno gredoč, spotoma: pojdoč so prepevali; prim. iti ♪
  14.      pojémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pojemati: pojemanje temperature / pojemanje telesnih moči; pojemanje volje ♪
  15.      pojénjati  -am dov. (ẹ̄) raba peša ponehati, nehati: nevihta je že pojenjala; ko bo veter pojenjal, bodo šli na sprehod / bolečine so pojenjale / njegovo navdušenje je pojenjalo popustilo ♪
  16.      pojenjávati  -am nedov. (ȃ) raba peša ponehavati, nehavati: mraz pojenjava; proti večeru je streljanje pojenjavalo / njena vnema prav zdaj pojenjava popušča ♪
  17.      pojenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) raba peša ponehavati, nehavati: vihar pojenjuje / ogenj v peči že pojenjuje ♪
  18.      pojésti  -jém dov., 2. mn. pojéste, 3. mn. pojedó tudi pojéjo; pojéj in pojèj pojéjte; pojédel pojédla, stil. pojèl pojéla (ẹ́) 1. končati jed, jedenje: pojedel je in odšel // spraviti hrano, jed v želodec: pojesti jabolko, juho, kosilo; pojesti skledo solate 2. uporabiti, imeti za hrano, jed: drugi narodi pojedo dosti več rib 3. z grizenjem uničiti: ličinke so pojedle vse liste // ekspr., redko porabiti, zmanjšati: veliko dohodka pojedo odplačila / (ves) dobiček je pojedla inflacija ● pog., ekspr. saj ti ne bom avtomobila pojedel, če ga gledam ga ne bom poškodoval, vzel; ekspr. pojesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; pog., ekspr. pojedel bi hudiča in pol zelo veliko; ekspr. že dosti očetovega imetja si pojedel si porabil, zapravil; ekspr. tako lepa je, da bi jo človek kar pojedel zelo lepa je; ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. saj te ne bo nihče pojedel ti ne bo nihče storil nič neprijetnega, slabega; ekspr. lačen sem, da bi vola pojedel zelo; ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; ekspr. z očmi so jo hoteli kar pojesti poželjivo so jo ogledovali; pog. imate kaj za pojesti hrane, jedi (zame); zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje pojéden -a -o: napol pojedena žemlja ♪
  19.      pójeta  -e ž (ọ̑) nar. prekmursko pokrit prostor med hišo in gospodarskim poslopjem za shranjevanje vozov, kmečkega orodja: skozi pojeto je stekel za hišo ♪
  20.      pojèzd  -ézda m (ȅ ẹ́) star. 1. ježa: biti utrujen od dolgega pojezda; popoldanski pojezd / tudi ob tretjem pojezdu okoli stebra ni sprožil loka 2. skupina jezdecev: na robu planjave so zagledali pojezd ◊ zgod. javni zbor v župi, na katerem je oskrbnik gospostva s spremstvom razsojal prepire, kaznoval prestopke, pobiral davke ♪
  21.      pojézditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) začeti jezditi: osedlal je konja in pojezdil / pojezditi na sprehod, v boj odjezditi ● star. pozimi me je pojezdila pljučnica sem zbolel za pljučnico ♪
  22.      pojézerje  tudi pojezérje tudi pojezêrje -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) geogr. obsežnejše področje z več jezeri: severnejši del nižavja je pojezerje / Pomorjansko pojezerje ♪
  23.      pojezíti  -ím dov., pojézil (ȋ í) nekoliko razjeziti: pojezilo jo je, da tako govori o njem pojezíti se krajši čas se jeziti: pojezil se je na njihovo malomarnost ♪
  24.      pojílo  -a s (í) knjiž. 1. nav. ekspr. napitek, pijača: jedila in pojila 2. napajališče: živina se je vračala s pojila ◊ agr. plitva posoda za napajanje ptic, perutnine ♪
  25.      pojmóvnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost pojmovnega: pojmovnost filozofskega mišljenja, predmeta; nazornost in pojmovnost // kar je pojmovno: iz bližine teh pojmov je treba odmisliti vsako drugo pojmovnost; beseda je vez med stvarnostjo in pojmovnostjo / to je abstraktna pojmovnost ♪

   17.883 17.908 17.933 17.958 17.983 18.008 18.033 18.058 18.083 18.108  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA