Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (17.608-17.632)


  1.      pljúčar  -ja m (ȗ) nav. mn., zool. polži, ki dihajo s pljuči, Pulmonata: kopenski, vodni pljučarji ♪
  2.      pljúčarica  -e ž (ȗ) nav. mn., zool. sladkovodna riba, ki diha s škrgami in pljuči, Dipnoi: pljučarice in kostnice ♪
  3.      pljúčen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pljuča: pljučno tkivo / prebolel je več pljučnih bolezni / pljučni kirurg kirurg za operacije pljuč; pljučna tuberkuloza ● poljud. pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, strok. goveji file ◊ anat. pljučni mehurček najmanjša votlinica v pljučih; pljučni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; pljučna arterija arterija, ki dovaja kri v pljuča; pljučna mrena mrena, ki obdaja pljuča; med. pljučni infarkt; pljučna kuga pljučnica, ki jo povzroča bacil kuge; pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti ♪
  4.      pljúčka  pljúčk s mn. (ú ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od pljuča: kokošja pljučka / skuhati telečja pljučka / pljučka v omaki ♪
  5.      pljúčnica  -e ž (ȗ) vnetje pljuč: imeti, zdraviti pljučnico; umreti za pljučnico ◊ bot. pljučnica pljučnik; med. aspiracijska pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi; virusna pljučnica ♪
  6.      pljúčnik  -a m (ȗ) bot. gozdna ali travniška dlakava rastlina z rdečimi, vijoličastimi cveti v socvetju, Pulmonaria: navadni pljučnik ♪
  7.      pljúnec  -nca m (ȗ) star. pljunek: obrisati pljunec; krvav pljunec ♪
  8.      pljúnek  -nka m (ȗ) kar se izvrže iz ust, navadno slina, sluz: na tleh je bilo polno pljunkov; gnojen, krvav pljunek ∙ ekspr. to je zanj nov pljunek v obraz nova huda žalitev, sramota ♪
  9.      pljúniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz ust, navadno slino, sluz: nabralo se mu je toliko sline, da je moral pljuniti; pljuniti kri; pljuniti na tla, v pljuvalnik; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek // na tak način izraziti omalovaževanje, prezir: pljuniti pred koga, za kom 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: nič ne more storiti zanj, če noče pljuniti nase / pljuniti na svojo čast ● žarg. pljunil ji je precej denarja ukradel; ekspr. pljuniti na moralo, spodobnost ne zmeniti se zanjo, ne upoštevati jo; ekspr. pljunem na tvojo pomoč izraža veliko omalovaževanje; nizko lahko mu pljuneš v obraz zelo ga lahko preziraš; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati ♪
  10.      pljúsk  -a m (ȗ) močen, nenaden sunek, udarec tekočine, navadno vode: pljuski so udarjali ob čoln / močen pljusk ga je vsega zmočil / pljusk olja, vode / ekspr. pljusk luči ju je za hip oslepil ∙ ekspr. po štirih pljuskih se je zjasnilo plohah, nalivih // glas ob takem sunku, udarcu: slišali so se oddaljeni pljuski / pljusk vesel ♪
  11.      pljuskòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž. pljuskanje: pljuskot valov ob obali / voda se je s pljuskotom odbijala od stene ♪
  12.      pločevinárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje pločevine: tovarna ima novo pločevinarno ♪
  13.      plodílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ploditev: plodilni organi / plodilni nagon; plodilna zmožnost ♪
  14.      plódnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost plodnega: plodnost goveda; upadanje plodnosti; motnje v plodnosti / plodnost zemlje rodovitnost / ekspr. pisateljeva plodnost ♪
  15.      plodóvnica  -e ž (ọ̑) 1. bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv: oblika, barva plodovnice 2. med. plodova voda: plodovnica odteče ♪
  16.      plombíranje  -a s (ȋ) glagolnik od plombirati: plombiranje zob / klešče za plombiranje ♪
  17.      plôskanje  -a s (ȏ) glagolnik od ploskati: dajati takt s ploskanjem / sprejeli so ga z burnim ploskanjem; navdušeno ploskanje občinstva / slišati je bilo ploskanje po vodi ♪
  18.      ploskonóžec  -žca m (ọ̑) ekspr. kdor ima ploske noge: gostilničar je bil ploskonožec ♪
  19.      plôšča  -e ž (ó) 1. ploščat, navadno štirioglat predmet: plošča poči, se razbije, zlomi; položiti plošče; postaviti kaj na ploščo; debela, okrogla, tanka plošča; kovinska, lesena, marmorna, steklena plošča / rabi se samostojno ali s prilastkom: balkonska, grobna, mizna plošča; brusilna plošča; fotografska plošča steklena plošča, prevlečena s snovjo, občutljivo za svetlobo; grelna plošča kuhalnika; krovna, nosilna plošča; na pesnikovi hiši so odkrili spominsko ploščo // navadno v zvezi gramofonska plošča okrogla, tanka plošča iz plastične snovi z vrezanimi sledmi mehanskega zapisa zvoka: poslušati plošče; snemati gramofonske plošče / vélika ali longplay plošča s premerom 30 cm; mala plošča s premerom 17 cm 2. betonska stropna konstrukcija, ki leži na nosilnih zidovih, stebrih: delati ploščo / hišo so zgradili do prve plošče ki je nad pritličjem 3. gastr. na večjem krožniku servirane jedi iz mesa, prilog, solat, navadno za več oseb: naročiti ploščo / mala, velika plošča; ribja plošča; plošča Union ● ekspr. dovolj je, obrni ploščo začni govoriti o čem drugem; ledena plošča večja gmota ledu, plavajoča na vodi ◊ arhit. gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; les. iverne plošče; panelna ali mizarska plošča; vezana plošča; šport. odbojna plošča od katere se odbija žoga v koš; teh. armaturna plošča na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja; hitrogrelna plošča; tisk. cinkova plošča za ofsetni tisk; tiskovna plošča; zool. navadna plošča ploščata riba, ki živi v jatah na morskem dnu, Pleuronectes platessa ♪
  20.      ploščádka  -e ž (ȃ) zastar. ploščad: stati na ploščadki ♪
  21.      plôščast  -a -o prid. (ó) ploščat: metati v vodo ploščaste kamne ♦ geol. ploščasti apnenec apnenec, ki je razporejen v ploščah ♪
  22.      ploščàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima razmeroma majhno debelino: ploščat kamen; ploščati predmeti; ploščate ribe; ploščata steklenica / ploščate klešče klešče s ploščatimi čeljustmi / ploščat nos, obraz ◊ anat. ploščata kost, mišica; obrt. ploščati vbod; strojn. ploščata sklopka torna sklopka z eno ali dvema ploščama na gredi; teh. ploščati jermen ♪
  23.      ploščátost  -i ž (á) lastnost, značilnost ploščatega: ploščatost predmeta ♪
  24.      plôšček  -čka m (ō) zastar. krožnik: prinesla je plošček juhe; sklede in ploščki ◊ anat. ploščati del vretenca; šport. ploščica ♪
  25.      plôščen  -čna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na ploščo: ploščna debelina, oblika / ploščni kuhalnik ♦ avt. ploščna zavora kolutna zavora ♪

   17.483 17.508 17.533 17.558 17.583 17.608 17.633 17.658 17.683 17.708  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA