Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (17.283-17.307)


  1.      péšanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pešati: pešanje je pri njem hitro napredovalo / duševno, telesno pešanje / pešanje vida / pešanje discipline ♪
  2.      pešáški  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na pešce ali pešačenje: ima velike pešaške sposobnosti / motorni in pešaški promet 2. nanašajoč se na pešak 2: pešaška čelada / pešaška divizija pehotna divizija ♪
  3.      péšati  -am nedov. (ẹ̑) 1. zaradi utrujenosti, velikih naporov hoditi, premikati se čedalje počasneje: videl je, da zasledovalci pešajo; ker je bila pot zelo strma, so začeli pešati 2. postajati slab, onemogel: oče vse bolj peša; zadnje leto je vidno pešal / ekspr. drevo je začelo pešati 3. nav. ekspr. izgubljati popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu peša / telesne moči so mu pešale; zdravje mu peša // nav. 3. os. postajati manj sposoben za (zadovoljivo) opravljanje svoje funkcije: z leti oči pešajo; srce mu je začelo pešati 4. ekspr. postajati manj močen, intenziven: disciplina, vnema peša / njena ljubezen peša ◊ lingv. raba besede peša beseda se uporablja glede na kak sinonim čedalje redkeje pešajóč -a -e: pustil je pešajoče sopotnike daleč za seboj; pešajoča ljubezen ♪
  4.      peščáj  -a m (ȃ) anat. mišična blazinica na palčni in mezinčni strani dlani: poškodovati si peščaj ♦ lov. mišična blazinica med prsti nekaterih živali ♪
  5.      peščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve ◊ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen ♪
  6.      peščénčev  -a -o (ẹ̄) pridevnik od peščenec: lapornati in peščenčevi sloji ♪
  7.      peščénec  -nca m (ẹ̄) nestrok. kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska, zlepljenih med seboj z vezivom, strok. peščenjak: kip, zgradba iz peščenca ♪
  8.      peščeníca  -e ž (í) redko peščena prst: krompir gnije, čeprav so ga sadili v peščenico ◊ bot. velika peščenica obmorska rastlina s pernato deljenimi, nazobčanimi listi in belimi cveti, Ammi majus ♪
  9.      peščeník  -a m (í) star. peščenjak: kopati peščenik ♪
  10.      peščenína  -e ž (í) knjiž. 1. peščina: valovi pljuskajo na peščenino / ladja je nasedla na peščenini 2. peščena tla, prst: obdelovati peščenino; rahla, suha peščenina ♪
  11.      peščenják  -a m (á) petr. kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska, zlepljenih med seboj z vezivom: rdeč, siv peščenjak; kosi peščenjaka; kip, tlak iz peščenjaka; lapor in peščenjak / kremenov peščenjak ♪
  12.      peščenjákov  -a -o (á) pridevnik od peščenjak: peščenjakovi sloji ♪
  13.      peščénka  -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. peščena ura: obrniti peščenko 2. peščena prst: pognojiti peščenko ◊ bot. užitna goba z rumenkasto rjavim klobukom, Suilus variegatus; rastlina z nasprotno stoječimi listi in belimi ali rdečimi cveti, Arenaria ♪
  14.      peščenobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je peščene barve: peščenobarven obraz ♪
  15.      peščévje 1 -a [pǝš] s (ẹ̑) več pečk, pečke: odstraniti kumaram peščevje; ponudila je hruške brez peščevja ♪
  16.      peščévje 2 -a s (ẹ̑) ekspr. peščena površina, tla: iz peščevja je rastla trava ♪
  17.      peščíca 1 -e ž (í) nav. ekspr. 1. manjšalnica od pest: otrok je odprl, stisnil peščico / udrtina, velika za otroško peščico / svojo drobno roko je skrčil v peščico / stisnil mu je drobiž v peščico / peščica soli 2. z rodilnikom majhna skupina ljudi: peščica posameznikov, vojakov / od cele stotnije jih je ostalo živih samo za peščico // majhna skupina česa sploh: peščica dežel se še obotavlja / peščica izrazov ♪
  18.      peščíca 2 -e [pǝš] ž (í) ekspr. manjšalnica od peška: odstraniti peščice iz jabolka ♪
  19.      peščína  -e ž (í) z nanesenim, naplavljenim peskom pokrita obala, breg: prišel je do mesta, kjer se peščina počasi spušča v morje; valovi so pljuskali na peščino; sončiti se na peščinah / kopalna peščina / knjiž. peščino so znova uredili plažo // tako pokrito dno reke, morja, navadno blizu obale: ladja je nasedla na peščini; plitva peščina; zaradi peščine ob ustju reke je voda plitva / morska, rečna peščina ♪
  20.      peščíšče  -a [pǝš] s (í) agr. osrednji del ploda s pečkami: izrezati, odstraniti peščišče; peščišče hruške, jabolka ♪
  21.      péšec  -šca m (ẹ̄) 1. kdor hodi peš: avtomobil je podrl neprevidnega pešca; pešci in kolesarji / prehod za pešce zaznamovani del cestišča, na katerem morajo vozniki dati pešcem prednost 2. voj. pešak: za pešci se je razvrstila konjenica / vojak pešec ♪
  22.      péšhója  in péš hója -e ž (ẹ̑-ọ́) ekspr. hoja, pešačenje: pešhoja ga je utrudila; dolga, naporna pešhoja ♪
  23.      péška  -e ž (ẹ̄) knjiž., redko ženska, ki hodi peš ♪
  24.      peškà  -è in pèška -e [pǝš] ž, rod. mn. pèšk stil. pešká (ȁ ȅ; ǝ̀) pečka: olupljenemu jabolku odstraniti peške; grozdne peške; ima denarja kot peška zelo veliko / češnjeva peška ♪
  25.      péški  -a -o prid. (ẹ̑) nar. vzhodno nanašajoč se na pešce ali pešačenje: peški most / peška pot pešpot ∙ nar. vzhodno pot bo za peške noge naporna za hojo, pešačenje ♪

   17.158 17.183 17.208 17.233 17.258 17.283 17.308 17.333 17.358 17.383  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA