Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (16.683-16.707)



  1.      otólči  otólčem [o] dov., otólci otólcite in otolcíte; otólkel otólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarjanjem odstraniti: otolči sneg s čevljev / otolkli so samo nekaj mernikov pšenice otepli 2. redko obtolči: otolči posodo / otolči si kolena otólčen -a -o: ves otolčen in opraskan je prišel domov; otolčeno sadje
  2.      otolít  -a m () nav. mn., anat. drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni kamenčki
  3.      otolstéti  -ím [s] dov. (ẹ́ í) knjiž., redko odebeliti se: otolstel je kot prašiček otolstèl in otolstél -éla -o: otolstela psička je ležala v senci
  4.      otomán  -a m () 1. zastar. divan, otomana: spati na otomanu 2. tekst. močna ripsasta tkanina za plašče, kostime, blazinjenje pohištva: kostim iz otomana; neskl. pril.: otoman plašč
  5.      otomána  -e ž () oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: ležati, sedeti na otomani
  6.      otománski  -a -o prid. () knjiž. nanašajoč se na staro Turčijo; turški: otomanski vpadi na slovensko ozemlje / otomansko cesarstvo
  7.      otòn  -óna in -ôna m ( ọ́, ó) nar. tolmun: po otonih so plavale postrvi
  8.      ótonski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obdobje vladanja nemških cesarjev Otonov: otonsko cesarstvo / otonski časi ♦ um. otonska umetnost umetnost od konca 10. do srede 11. stoletja, zlasti nemška
  9.      otopélost  -i ž (ẹ́) stanje otopelega človeka: polastila se ga je otopelost; njegov prihod jo je zdramil iz otopelosti / čustvena, duševna otopelost
  10.      otopéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati manj občutljiv za zunanje dražljaje: vsi čuti so mu otopeli; za bolečine je že otopel 2. izgubiti voljo, zanimanje za kaj: zaradi prestanega gorja je otopela; od neprestanega dela pri stroju je že skoraj otopel / duševno otopeti // pojaviti se v manjši meri, v manj izraziti obliki: ni čudno, da so mu v takem okolju otopela čustva / čut dolžnosti, odgovornosti mu je otopel; vest jim je že čisto otopela 3. redko postati top, manj oster: ostri robovi kamenja so hitro otopeli otopèl in otopél -éla -o: ostali so neprizadeti, otopeli; čustveno otopel človek; otopel za lepoto; prisl.: otopelo strmeti predse
  11.      otopévati  -am nedov. (ẹ́) 1. postajati manj občutljiv za zunanje dražljaje: čuti mu otopevajo; otopevati za bolečine 2. izgubljati voljo, zanimanje za kaj: po tem dogodku je polagoma otopevala; pri enoličnem delu je začel otopevati // pojavljati se v manjši meri, v manj izraziti obliki: občutek zadovoljstva je otopeval; zavest krivde mu otopeva / nasprotja med njimi otopevajo 3. redko postajati top, manj oster: rezilo začenja otopevati
  12.      otopíti 1 -ím dov., otópil ( í) 1. narediti topo, manj ostro: otopiti rezilo / otopiti ostre robove kamna 2. povzročiti, da postane kaj manj občutljivo za zunanje dražljaje: dolgotrajna bolezen je otopila čute; alkohol mu je otopil živčevje 3. povzročiti, da kdo izgubi voljo, zanimanje za kaj: trdo življenje ga je otopilo // povzročiti, da se kaj pojavi v manjši meri, v manj izraziti obliki: dogodek mu je otopil občutek krivde / to okolje mu je otopilo vest otopljèn -êna -o: otopljena konica; njena čustva so bila nekam otopljena
  13.      otopíti 2 -ím dov., otópil ( í) redko raztopiti: treba je bilo zakuriti in otopiti led
  14.      otoplítev  -tve ž () glagolnik od otopliti: potrebna je otoplitev nog / Slovenijo je zajela nenadna otoplitev ♦ meteor. insolacijska otoplitev
  15.      otoplíti  -ím dov., otóplil ( í) knjiž. ogreti: najprej so mu otoplili noge / sonce jih je malo otoplilo / prijazna beseda ga je otoplila otoplíti se postati toplejši: vreme se je otoplilo; brezoseb. zadnje dni se je nekoliko otoplilo / sneg se je na soncu otoplil začel tajati
  16.      otórej  prisl. (ọ̑) star. tako zelo: nisem mislil, da je otorej občutljiv; elipt. letina je otorej, da take še ne pomnijo
  17.      otoréj  prisl. (ẹ̑) star. ob tem času, ob tej uri: jutri otorej se spet srečava
  18.      otorinolaringológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za otorinolaringologijo: pregled pri otorinolaringologu
  19.      otorinolaringologíja  -e ž () veda o ušesu, nosu, grlu in njihovih boleznih
  20.      otorinolaringolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na otorinolaringologe ali otorinolaringologijo: otorinolaringološki kongres; otorinolaringološke raziskave / otorinolaringološka klinika
  21.      otóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na otok: otoški zaliv / otoška lega Anglije / otoški prebivalci; otoška država
  22.      otovárjati  -am nedov. (á) spravljati tovor, blago zlasti na tovorno žival: otovarjati mule s težkimi vrečami
  23.      otovóriti  -im tudi otovoríti -ím dov., otovóril (ọ̄ ọ̑; í) spraviti tovor, blago zlasti na tovorno žival: otovoriti konja / ekspr. otovoril se je s paketi otovórjen -a -o tudi otovorjèn -êna -o: biti težko otovorjen; otovorjena kakor mula je hitela domov
  24.      otovréj  prisl. (ẹ̑) zastar. ob tem času, ob tej uri: jutri otovrej se spet vidimo
  25.      otóžen  -žna -o prid., otóžnejši (ọ́ ọ̄) ki je v stanju čustvene prizadetosti: otožen človek; biti, postati otožen; ekspr. danes si pa nekam otožen žalosten, potrt // ki izraža, kaže tako stanje: otožen glas, pogled, smehljaj // ki povzroča tako stanje: otožen spomin; obšle so ga otožne misli / otožna glasba, pesem / ekspr. otožna jesenska pokrajina otóžno prisl.: otožno gledati v daljavo; otožno se nasmehniti; ne bo je več nazaj, je otožno rekel; sam.: v njenih očeh je bilo nekaj otožnega

   16.558 16.583 16.608 16.633 16.658 16.683 16.708 16.733 16.758 16.783  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA