Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (16.333-16.357)


  1.      osranè  -éta s (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: kaj bo naredilo to osrane / kot psovka osrane prekleto ♪
  2.      osránec  -nca m (á) vulg. kdor je umazan z blatom, iztrebki: malega osranca je postavila v kad // bojazljiv, strahopeten človek: na te osrance se ne moreš zanesti, preveč se bojijo / kot psovka še tega si ne upaš, osranec ♪
  3.      osráti  osérjem dov., osêrji oserjíte (á ẹ́) 1. vulg. z iztrebljanjem umazati: krava je osrala ograjo; živina se je osrala po nogah 2. nizko vzeti ugled, osramotiti: osral me je pri vseh znancih osrán -a -o: zdaj sem čisto osran pri njih; osrane krave ∙ nizko vse zaradi te osrane kupčije nepomembne, ničvredne ♪
  4.      osrčeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. opogumljajoč, hrabrilen: hvaležen mu je bil za njegove osrčevalne besede ♪
  5.      osrčeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. opogumljati, hrabriti: osrčevali so ga, da v mestu ne bo osamljen; osrčevala se je z mislijo, da je tak izpit opravilo že veliko ljudi / osrčevala ga je, naj se uči, da bo v življenju kaj dosegel spodbujala ♪
  6.      osŕčiti  -im dov. (ŕ ȓ) knjiž. opogumiti, ohrabriti: njihova hladnokrvnost jih je osrčila; nazadnje se je le osrčil in prosil za dovoljenje osŕčen -a -o: s temi besedami osrčeni so se pognali za sovražnikom ♪
  7.      osŕčje  -a s (ȓ) 1. predel prsnega koša pred srcem: čutiti bolečine v osrčju // zastar. srce: nož mu je porinil naravnost v osrčje 2. knjiž., navadno s prilastkom središče: oblikovanje mestnega osrčja; osrčje gozda, dežele / ekspr., z oslabljenim pomenom: iti v osrčje gor; življenje v osrčju narave v naravi / hiša stoji v osrčju doline sredi doline ♦ agr. srednji, najmlajši listi solate, zelja // ekspr. notranjost, notranjščina: iz osrčja ladje je bilo slišati glasbo / vrtati v osrčje zemlje 3. knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: miselno osrčje povesti; poseči v osrčje problema / omenjene tri pesmi so osrčje njegove pesniške zbirke ♪
  8.      osŕčnik  -a m (ȓ) anat. vrečica, ki obdaja srce: vnetje osrčnika ♪
  9.      osrečeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor osrečuje: imenovali so ga osrečevalec človeštva ♪
  10.      osrečeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. osrečujoč: osrečevalen pogled; osrečevalne besede ♪
  11.      osrečeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da je kdo srečen: vse to človeka osrečuje; zavest, da mu pomaga, ga je osrečevala // ekspr. razveseljevati: vso hišo je osrečeval s svojo veselostjo / iron. spet nas osrečuje s svojim duhovičenjem osrečujóč -a -e: osrečujoč nasmeh, pogled; dobil je osrečujoče sporočilo ♪
  12.      osrečítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od osrečiti: trudil se je za njeno osrečitev; osrečitev človeštva ♪
  13.      osréčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti, da postane kdo srečen: želi ga osrečiti; njena ljubezen ga je osrečila // ekspr. razveseliti: darilo jo je osrečilo osréčen -a -o: z obiska se je vrnil vesel in osrečen ♪
  14.      osrédek  -dka m (ẹ̑) 1. star. središče, center: mesto je bilo osredek kulturnega življenja / osredek novele je spor med očetom in sinom jedro 2. star. otok, zlasti na reki: peljati se s čolnom na osredek / osredek na jezeru 3. nar. nezoran del sredi ogona: razorati osredek ◊ gozd. gozd, navadno manjši, obdan z gozdom drugega lastnika ♪
  15.      osréden  -dna -o prid. (ẹ̑) redko osrednji: osreden prostor v hiši / osredna oseba v romanu ♪
  16.      osredíniti  -im dov. (í ȋ) knjiž. osredotočiti: vse moči je osredinila v to delo / svoje ustvarjanje je osredinil na roman in dramo // dati, postaviti v sredino, središče: usodo glavnega junaka je v povesti osredinil osredínjen -a -o: vsa njegova skrb je osredinjena na družino ♪
  17.      osréditi  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti: industrijo so osredili v večjih krajih / vse svoje misli je osredil na to vprašanje; čete so se osredile okoli mesta / v takem hrupu se ni mogoče osrediti se zbrati ♦ teh. osrediti kolo centrirati osréden -a -o: njegovo življenje je monotono, osredeno na eno samo točko ♦ filat. osredena znamka znamka, katere podoba ima na vseh straneh enako širok rob ♪
  18.      osrédje  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. središčni del: valovi so se zaganjali v osredje ladje / osredje sestavka je ocena sodobne poezije jedro // kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: osredje mesta se je zelo spremenilo; pren. biti v osredju dogajanja, zanimanja 2. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje: rad bi se iztrgal iz tega osredja; živi v neprimernem osredju / družbeno, meščansko, proletarsko osredje ♪
  19.      osrédnje...  prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na osrednji: osrednjeslovenski, osrednještajerski ♪
  20.      osrédnji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. ki je, se nahaja v sredi, središču: osrednji del mesta; osrednji prostor v hiši; osrednja lega predmeta / osrednji del kolesa 2. ki deluje, vodi iz središča: osrednji odbor, organ; osrednja vlada; osrednje vodstvo stranke / osrednje gledališče najpomembnejše gledališče narodne ali državne skupnosti, zlasti glede na pomembnost repertoarja in kvaliteto uprizoritev 3. ki zelo izstopa po pomembnosti, nujnosti: osrednji problemi gospodarske politike; osrednja oseba v romanu; nekaj let je bil urednik naše osrednje leposlovne revije; osrednja tema v razpravi; osrednje vprašanje / publ. posvetiti čemu osrednjo pozornost največjo ◊ anat. osrednji kanal kanal v hrbtenjači, napolnjen s hrbtenjačno tekočino; osrednje živčevje živčevje, ki leži v lobanjski votlini in hrbteničnem kanalu; biblio. osrednji katalog centralni katalog; šol. osrednja šola osemletna osnovna šola s podružničnimi šolami ♪
  21.      osrédnjost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost osrednjega: poudariti osrednjost lege predmeta / osrednjost njegove vloge ♪
  22.      osrédnost  -i ž (ẹ̑) redko osrednjost: zaradi osrednosti njegove vloge so vse druge osebe ostale v ozadju ♪
  23.      osredotóčanje  -a s (ọ́) glagolnik od osredotočati: osredotočanje industrije na severu države ♪
  24.      osredotóčati  -am nedov. (ọ́) 1. večati količino, množino česa na določenem mestu, območju: težko industrijo osredotočajo na jugu države; vojaške enote so začeli osredotočati ob meji // združevati na enem mestu, usmerjati v središče: vso oblast hoče osredotočati v svojih rokah; osredotočati vodenje delavskega gibanja 2. v zvezi z na usmerjati prizadevanje, aktivnost: tedanji čas jih je osredotočal na kulturno področje; pri svojem delu se osredotoča zlasti na reševanje gospodarskih problemov osredotóčati se (miselno) se zbirati: le težko se osredotoča pri delu ♪
  25.      osredotóčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od osredotočiti: osredotočenje prometa; osredotočenje sredstev za nov poslovni objekt / osredotočenje funkcij, oblasti / za tako delo je potrebno popolno osredotočenje zbranost ♪

   16.208 16.233 16.258 16.283 16.308 16.333 16.358 16.383 16.408 16.433  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA