Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (16.058-16.082)


  1.      osebénjka  -e ž (ẹ̑) nar. gostačka: osebenjke so žele pri kmetih; osebenjek in osebenjka ♪
  2.      osebénjkar  -ja m (ẹ̑) nar. gostač: sosedov osebenjkar ♪
  3.      osebénjkarica  -e ž (ẹ̑) nar. gostačka ali gostačeva hči: oženil se je z osebenjkarico ♪
  4.      osebenjkováti  -újem in osebénjkovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) nar. biti gostač: svoje hiše ni imel, in je moral osebenjkovati / osebenjkovati v revni bajti ♪
  5.      osébica  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od oseba: njen oče, osebica drobne glave in tankega glasu / on je bil nepomembna osebica na upravi / pokazal je naklonjenost do moje osebice / drobna, vitka osebica postava ♪
  6.      osébje  -a s (ẹ̑) navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji: osebje bolnice, internata; pomanjkanje osebja / referent za osebje // delavci, ki delajo na določenem področju, v določeni stroki: gostinsko, medicinsko, strežno, učno osebje / nadzorno, pomožno, vodilno osebje ∙ knjiž., redko osebje v vseh njegovih delih je mestno osebe, ljudje ♪
  7.      osébkov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na osebek: razvoj osebkovih zmožnosti / osebkov odvisnik odvisni stavek, ki izraža osebek nadrednega stavka ♪
  8.      osébnoizpóveden  -dna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na osebno izpoved: osebnoizpovedni odnos do snovi ♦ lit. osebnoizpovedna pesem ♪
  9.      osébnopráven  -vna -o prid. (ẹ̑-ā) nanašajoč se na osebno pravo: osebnopravno razmerje ♪
  10.      osébnost  -i ž (ẹ̑) 1. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik: ohraniti svojo osebnost; avtorjeva osebnost v delu še ni dovolj izrazita; sodišče je upoštevalo storilčevo osebnost; oblikovanje, razvoj, vzgoja osebnosti mladega človeka; opredelitev osebnosti; publ. dati čemu pečat svoje osebnosti; ekspr. to je človek brez osebnosti neizrazit; pren., knjiž. to mesto ima svojo osebnost // s prilastkom človek s temi lastnostmi, značilnostmi: biti formirana osebnost; obtoženec je neuravnovešena osebnost; imeti koga za nezrelo osebnost; on je izrazita umetniška osebnost 2. navadno s prilastkom moralno, kulturno, družbeno pomemben človek: on je osebnost, njegovi nasprotniki pa ne; razviti se v osebnost; velike, vplivne, zgodovinske osebnosti; gosta je sprejel predsednik in druge visoke osebnosti; ekspr. komandant je postal legendarna osebnost; osebnosti iz znanstvenega sveta; razvoj osebe do osebnosti / knjiž., ekspr. kult osebnosti 3. nav. ekspr. človek, oseba: manj samozavestna osebnost se ne uveljavi; položaj osebnosti v družbi ● star. pogosto je poudarjal, da se je treba ogibati osebnostim osebnim sporom, osebni zameri; knjiž., redko nastopajoče osebnosti v drami osebe, liki; ekspr. skoraj dva metra visoka profesorjeva osebnost postava ◊ ped. mladina z motnjami osebnosti; psih. ekstravertirana, introvertirana osebnost; integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto; psiht. disociacija osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost ♪
  11.      osébnosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na osebnost: a) osebnostni razvoj človeka; različni osebnostni tipi ljudi; njegov brat ima podobne osebnostne poteze; osebnostna struktura človeka / osebnostni vpliv na poslušalce / učiteljev osebnostni stik z učenci b) bojevati se za osebnostno neodvisnost ženske; osebnostne pravice / osebnostna motenost otrok ◊ jur. osebnostna in premoženjska razmerja občanov; psih. osebnostni test test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti osébnostno prisl.: osebnostno oblikovati učence; ekspr. osebnostno iztirjen človek; osebnostno motena mladina ♪
  12.      oséček  -čka m (ẹ̑) nar. oklešček, krepelce: oseček je vrgel za njim / skladovnica osečkov ♪
  13.      osedláti  -ám dov. (á ȃ) nadeti, namestiti sedlo: osedlati konja, mulo osedlán -a -o: osedlan konj ♪
  14.      osèk  -éka tudi ósek -a m (ȅ ẹ́; ọ́) nar. 1. osrednje ograjen prostor za živino ob pastirski koči: zapreti živino v osek 2. mn. ograja okrog vodnjaka: Martin je sedel na osekih ob vodnjaku (F. Godina) ♪
  15.      oséka  -e ž (ẹ̑) upadanje morske gladine (pri bibavici): plima in oseka; pren., publ. v nekaterih poklicih se kaže oseka // stanje morske gladine ob tem upadanju: ob veliki oseki se pokažejo ostanki starega pristanišča ♪
  16.      ôsel  ôsla [ǝu̯] m (ó) 1. domača žival z dolgimi uhlji, ki se goji zlasti zaradi prenašanja tovorov in ježe: osel riga; naložiti oslu vreče; jahati na oslu; natovorjen sem kot osel; trmast, uporen kot osel zelo // samec te živali: osel in oslica 2. slabš. omejen, neumen človek: pusti ga, to je osel; kakšen osel sem bil, da sem jim verjel; kje bodo pa še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal / kot psovka: molči, osel; ti osel neumni, stari ● ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. vsa vas mu je kazala osle zaradi tega se je norčevala iz njega; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi skušnji previden ♪
  17.      óselnik  -a [ǝu̯] m (ọ́) posoda za shranjevanje osle pri košnji: opasal si je oselnik in dal koso na ramo; potegniti oslo iz oselnika; naliti vodo v oselnik ♪
  18.      ósem  ôsmih štev. (ọ́ ó) izraža število osem [8] a) v samostalniški rabi: dvakrat štiri je osem; osmim je obljubil / ura je osem; ob pol osmih; pride ob osmih (zvečer) 20h; dela od osmih do štirih b) v prilastkovi rabi: šola z osmimi razredi; časopis bo imel osem strani; deklica osmih let; tudi neskl.: dogodki zadnjih osem let; v deželo je vdrl sovražnik z osem tisoč vojaki; nar. poroka bo danes osem dni danes teden ♦ adm. račun je plačljiv v osmih dneh // neskl. izraža številko osem: ustavil se je pred hišo številka osem; v razmerju tri proti osem; sam.: igr. srčna osem srčna osmica ♪
  19.      osem...  ali ósem... in osem... [sǝm] prvi del zloženk (ọ̄) 1. nanašajoč se na število osem: osemletka; osemurni delavnik 2. za osem večji od vsote desetic, na katere se nanaša: oseminšestdeset ♪
  20.      ósemdeset  -ih [sǝm] štev. (ọ́) izraža število ali številko osemdeset [80]: hitrost vožnje je osemdeset kilometrov na uro / pred osemdesetimi leti / osemdeset stopinj Celzija ∙ žarg., teh. 80-oktanski bencin bencin, ki ima oktansko število osemdeset ♪
  21.      ósemdeseti  -a -o [sǝm] štev. (ọ́) ki v zapovrstju ustreza številu osemdeset: starka v osemdesetem letu ∙ knjiž. osemdeseta [80.] leta preteklega stoletja od 1880 do 1890 ♪
  22.      ósemdesetlétnica  -e [sǝm] ž (ọ̄-ẹ̑) 1. osemdeseta obletnica: proslavljati osemdesetletnico; osemdesetletnica društva 2. osemdeset let stara ženska: še zdrava osemdesetletnica ♪
  23.      ósemdesetlétnik  -a [sǝm] m (ọ̄-ẹ̑) osemdeset let star moški: še zdrav osemdesetletnik ♪
  24.      osemenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od osemeniti: osemenitev krave / razvoj rastline do cvetenja in osemenitve ♪
  25.      osemeníti  -ím dov., oseménil (ȋ í) biol., vet. vnesti seme v rodila: osemeniti kravo; osemeniti s semenom bikov dobre pasme osemeníti se agr. razviti seme: rastlina se osemeni osemenjèn -êna -o: osemenjena matica, telica ♪

   15.933 15.958 15.983 16.008 16.033 16.058 16.083 16.108 16.133 16.158  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA