Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (15.983-16.007) 
- oróžniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na orožnike: orožniška četa / orožniška postaja / orožniški narednik ♪
- oróžništvo -a s (ọ̑) nekdaj vojaško organiziran organ, ki skrbi za javno varnost navadno zunaj večjih mest: nastopilo je orožništvo; orožništvo in policija / odpeljali so ga na orožništvo na orožniško postajo ♪
- orto... ali órto... prvi del zloženk (ọ̑) 1. nanašajoč se na pravilnost tega, kar je pomen osnovne besede: ortoepija, ortografija, ortografski 2. kem. nanašajoč se na nadomestitev prvega in drugega vodikovega atoma v benzenovem obroču: ortodiklorbenzen ♪
- ortodóksen -sna -o prid. (ọ̑) knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise; pravoveren: ortodoksen anglikanec, katoličan / ortodoksni cerkveni nauki / ortodoksen freudovec ∙ knjiž. ortodoksna cerkev pravoslavna cerkev ♪
- ortodoksíja -e ž (ȋ) knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: protestanti so pomenili nevarnost za katoliško ortodoksijo / podrediti se načelu idejne ortodoksije ♪
- ortodóksnost -i ž (ọ̑) knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: podrejati se cerkveni ortodoksnosti / preveriti ortodoksnost cerkvenih spisov / zagovorniki ideološke ortodoksnosti / ozkosrčna moralna ortodoksnost ♪
- ortodónt -a m (ọ̑) zdravnik specialist za ortodontijo: iti na pregled k ortodontu ♪
- ortodontíja -e ž (ȋ) veda o uravnavanju zob in čeljusti: razvoj ortodontije / specialist za ortodontijo ortopedijo zob in čeljusti ♪
- ortodóntski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ortodonte ali ortodontijo: ortodontska dela / ortodontski aparat aparat za uravnavanje zob in čeljusti ♪
- ortoepíja -e ž (ȋ) pravorečje: pravila ortoepije / vaje iz ortoepije ♪
- ortoépski -a -o prid. (ẹ̑) pravorečen: ortoepska pravila ♪
- ortogonálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. pravokoten: ortogonalne forme stavbe so skladno povezane s prvinami okolja ♪
- ortografíja -e ž (ȋ) pravopis: poznavanje ortografije / vaje iz ortografije ♪
- ortográfski -a -o prid. (ȃ) pravopisen: ortografska pravila / ortografske napake ♪
- ortokláz -a m (ȃ) min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje kalij, kalijev glinenec: trdota ortoklaza ♪
- ortokromátski -a -o prid. (ȃ) fot. občutljiv za vse barve, razen za rdečo in oranžno: ortokromatski in pankromatski material / ortokromatski film; ortokromatska plošča ♪
- ortopéd -a m (ẹ̑) zdravnik specialist za ortopedijo: napotili so ga k ortopedu ♪
- ortopedagógika -e ž (ọ́) nestrok. specialna pedagogika za duševno prizadete: razvoj ortopedagogike ♪
- ortopédičen -čna -o prid. (ẹ́) ortopedski: ortopedični čevlji, vložki / ortopedična delavnica / ortopedično zdravljenje ♪
- ortopedíja -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolezensko spremenjenih telesnih delov, zlasti gibal: razvoj ortopedije / ortopedija zob in čeljusti veda o uravnavanju zob in čeljusti 2. pog. ortopedski oddelek v bolnici: predstojnik ortopedije / leži na ortopediji ♪
- ortopédinja -e ž (ẹ̑) zdravnica specialistka za ortopedijo: pregled pri ortopedinji ♪
- ortopédski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ortopedijo: nositi ortopedske čevlje, vložke; ortopedski voziček / ortopedska delavnica / ortopedski oddelek; predstojnik ortopedske klinike / ortopedska telovadba; ortopedsko plavanje, zdravljenje ♪
- orumenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel orumenèl in orumenél -éla -o: orumenele liste rastlinam sproti odstranjujemo; svečnik s staro, orumenelo svečo ♪
- orumenévati -am nedov. (ẹ́) redko rumeneti: listje že orumeneva ♪
- orúžiti -im dov., tudi oružíte; tudi oružíla (ú) nar. oluščiti: oružiti grah / oružiti koruzo orobkati orúžen -a -o: oružen koruzni storž ♪
15.858 15.883 15.908 15.933 15.958 15.983 16.008 16.033 16.058 16.083 
