Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (15.858-15.882)


  1.      orgánskost  -i ž (ȃ) knjiž. skladnost, utemeljenost: organskost gradnje romana ♪
  2.      organtín  -a m (ȋ) knjiž. organdi: poleti je nosila obleko iz organtina ♪
  3.      organzín  -a m (ȋ) tekst. močneje sukana preja iz več zelo dolgih vlaken naravne svile, ki se uporablja za osnovo svilenih tkanin ♪
  4.      orgázem  -zma m (ā) vrhunec in sprostitev spolne zdraženosti: doživeti orgazem / spolni orgazem; pren., knjiž. doživeti filozofski orgazem ♪
  5.      órgelski  -a -o [gǝl] prid. (ọ̑) nanašajoč se na orgle: orgelska glasba / napisal je več orgelskih skladb / orgelski koncert / orgelski mojster ♦ muz. orgelski register skupina piščali, ki daje ton enake barve; orgelska omara orgelsko ohišje; orgelske piščali; orgelsko ohišje // ekspr. po zvoku podoben orglam: orgelsko šumenje gozda / imel je orgelski glas zelo močen, zveneč ♪
  6.      orgiástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na orgijo: orgiastični kult / orgiastična obsedenost, zamaknjenost / prisostvoval je orgiastični zabavi ♪
  7.      órgija  -e ž (ọ́) 1. pri starih Grkih in Rimljanih versko slavje v čast bogov, zlasti Demetre, Zevsa, Dioniza: udeležiti se orgije 2. nav. mn., ekspr. razbrzdano veseljačenje: prirejati orgije; zabava se je razvila v orgije; opolzke, razkošne orgije; pren. opazoval je orgijo barv in svetlobe na sliki // navadno s prilastkom veliko nasilje, hudodelstvo: krvave orgije okupatorjev ♪
  8.      órglanje  -a s (ọ̑) glagolnik od orglati: naučiti se orglanja / ubrano orglanje / orglanje morja, vetra ♪
  9.      órglar  -ja m (ọ̑) 1. kdor igra (na) orgle: koncert priznanega orglarja 2. zastar. organist: včasih so bili učitelji tudi orglarji ♪
  10.      orglár  in órglar -ja m (á; ọ̑) kdor izdeluje orgle: pri orglarju so naročili nove orgle ♪
  11.      órglarica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od órglar: na koncertu je nastopila tudi orglarica ♪
  12.      órglarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na órglarje ali orglanje: orglarski poklic / vpisal se je v orglarsko šolo ♪
  13.      orglárski  in órglarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na orglárje: orglarska delavnica / orglarski mojster ♪
  14.      órglati  -am nedov. (ọ̑) igrati (na) orgle: zna orglati / orglati na koncertu; pren., ekspr. veter je orglal skozi veje ♪
  15.      órglavec  -vca m (ọ̑) 1. kdor igra (na) orgle zlasti na koncertu: ni bil le dober orglavec, ampak tudi pianist; kritiki so koncert znanega orglavca dobro ocenili 2. zastar. organist: dobil je službo orglavca ♪
  16.      órgle  -gel ž mn. (ọ̑) glasbilo iz piščali, v katere prihaja zrak iz mehov, z eno ali več ročnimi in eno nožno klaviaturo: igrati (na) orgle; iz cerkve je bilo slišati donenje orgel / izdelovalec orgel / električne orgle / koncertne orgle ● žarg., voj. Stalinove orgle med drugo svetovno vojno raketomet sovjetskega tipa, ki izstreljuje rakete s tirnih ramp; katjuša ◊ muz. hammond orgle ki proizvajajo tone z električnimi napravami ♪
  17.      órglice  -lic ž mn. (ọ̑) 1. manjše glasbilo z odprtinami in jezički, ki ob vpihavanju in izpihavanju proizvajajo tone: vedno je nosil s seboj tudi orglice / otroške orglice 2. etn. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebelc trstike; trstenke: sam si je naredil orglice ∙ ekspr. pet otrok je, kot orglice so z majhno razliko v velikosti ♪
  18.      orhidéja  -e ž (ẹ̑) okrasna rastlina s suličastimi listi in z rumenimi, rdečimi dišečimi cveti: pokloniti orhideje ♪
  19.      oríbati  -am dov. (ȋ) 1. z ribanjem očistiti: oribati pod, posteljo; z lugom oribati 2. ekspr. odrgniti: čevelj mu je oribal kožo; oribal se boš na tem stolu ◊ arhit. oribati omet z zidarsko strguljo spraskati površino svežega fasadnega ometa, da postane enakomerno hrapava oríban -a -o: oriban pod ♪
  20.      oríčka  -e ž (ȋ) nar. otka: Dihur je preteče bobnal z oričko po lemežu (Prežihov) ♪
  21.      oriènt  in Oriènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. dežele na vzhodu od Sredozemskega morja: potovati po orientu; filozofski in kulturni vplivi orienta; dišave iz orienta // vzhod: orient in okcident ♪
  22.      orientácija  -e ž (á) 1. ugotavljanje svoje lege, svojega položaja glede na določene točke, znamenja: orientacija s kompasom; luč jim je služila za orientacijo / ima čut, občutek za orientacijo / ekspr. oče mu je bil za orientacijo v vseh stvareh // sposobnost za tako ugotavljanje: letalo je izgubilo orientacijo; začuden je bil nad orientacijo ptic selivk / ima dobro orientacijo dobro se orientira 2. publ., navadno s prilastkom usmerjenost, naravnanost: iz tujine je prinesel novo orientacijo v pogledu na svet in življenje; skušal je spremeniti njeno politično orientacijo / pesnikova oblikovna in stilna orientacija; jasna, pravilna orientacija političnih strank 3. knjiž., redko obvestilo, pojasnilo: orientacijo o naročnikih so dobili v starem koledarju ◊ arhit. orientacija sobe, stanovanja lega svetlobnih odprtin sobe, stanovanja glede na strani neba; geom. orientacija razlikovanje med smerema gibanja točke po premici, krivulji, meji lika; šol. profesionalna orientacija svetovanje, pomoč pri izbiri najustreznejšega poklica ♪
  23.      orientacíjski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na orientacijo: orientacijski podatki; orientacijske točke; različna orientacijska znamenja 2. nav. ekspr. okviren, približen: orientacijski program dela; sporočili so mu orientacijsko ceno stanovanja; te številke so le orientacijske ◊ šport. orientacijski pohod, tek hoja, tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida ♪
  24.      orientálec  -lca m (ȃ) knjiž. prebivalec dežel na vzhodu od Sredozemskega morja: v pristanišču je bilo precej orientalcev; kultura orientalcev ♪
  25.      orientálen  -lna -o prid. (ȃ) star. orientalski: orientalno bogastvo / orientalni vplivi / orientalni jeziki ♪

   15.733 15.758 15.783 15.808 15.833 15.858 15.883 15.908 15.933 15.958  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA