Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (1.576-1.600)



  1.      brôden  -dna -o prid. (ó) ki se da prebresti: tu voda ni brodna
  2.      brodét  -a m (ẹ̑) gastr. gosta juha iz več vrst rib: brodet s polento
  3.      brodíšče  -a s (í) 1. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: plitvo brodišče 2. zastar. pristanišče: ladje so zasidrane v brodišču
  4.      brodíti  bródim nedov. ( ọ́) 1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje ∙ ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi 2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi: broditi po svetu; broditi po travnikih in gozdovih; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi; misel na beg mu neprestano brodi po glavi 3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi; broditi z žlico po juhi 4. zastar. pluti: dolga leta je brodil po morju brodèč -éča -e: s prsti brodeč po beli bradi
  5.      brodljáti  -ám nedov.) redko brbotati, brbrati: na ognjišču brodlja zelje
  6.      brodníca  -e ž (í) ženska oblika od brodnik: brodnica ga je prepeljala čez reko
  7.      brodník  -a m (í) 1. kdor kaj prevaža z brodom: brodnik prepelje potnika na drugi breg // nekdaj kdor prevaža tovore po reki: brodniki so vozili žito po Savi 2. zastar. mornar: vihar je zagnal brodnike na otok ◊ zool. četveroškrgar s polžasto zavito lupino, Nautilus pompilius
  8.      brodnína  -e ž () plačilo za prevoz z brodom: plačati brodnino / odpraviti mitnino in brodnino
  9.      brodníški  -a -o prid. () nanašajoč se na brodnike: vestno opravlja svoj brodniški posel / brodniška tarifa tarifa za prevoz z brodom
  10.      brodníštvo  -a s () opravljanje brodniškega poklica: zaradi starosti je opustil brodništvo / nekdanje brodništvo na Savi
  11.      brôdnja  -e ž (ó) bredenje: reka je za brodnjo pregloboka
  12.      brodolòm  -ôma m ( ó) uničenje, potopitev ladje na morju: ladji grozi brodolom; brodolom ladje Tisa // knjiž., ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: v življenju je doživel brodolom; zakonski brodolom
  13.      brodolómec  -mca m (ọ̑) kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok; brodolomca je vrglo ob čeri; pren., ekspr. družbeni brodolomec; svet brodolomcev in obupancev
  14.      brodolómen  -mna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na brodolom: brodolomni ostanki ladje / njegov položaj je brodolomen; brodolomno življenje
  15.      brodóvje  -a s (ọ̑) ladjevje: dubrovniško brodovje; trgovsko brodovje
  16.      brogovíta  -e ž () bot. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami, Viburnum opulus: na robu gozda je cvetela brogovita; vrtna brogovita okrasni grm z belimi cveti v socvetjih, podobnih kepam, Viburnum opulus sterile
  17.      bròj  brôja m ( ó) zastar. število, številka: dvoštevilčni broj / to je bral v zadnjem broju Novic
  18.      brójanice  -nic ž mn. (ọ̑) zastar. rožni venec, molek: starka je molila na brojanice
  19.      brójiti  -im nedov. (ọ̄) zastar. šteti: brojiti srebrnike / četa je brojila nad sto mož brojèč -éča -e: družba, broječa petero oseb
  20.      brôjler  -ja m (ó) agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec, pohanec: reja brojlerjev; farma za brojlerje
  21.      brokát  -a m () vzorčasta, včasih z zlatom ali srebrom pretkana težka svila: prevleči naslonjač z brokatom; zlat brokat; brokat za prešite odeje; večerna obleka iz brokata / cesarica, oblečena v svilo in brokat
  22.      bromírati  -am nedov. in dov. () kem. uvajati brom v spojine
  23.      brončén  -a -o prid. (ẹ̑) bronast, bronen: brončen kip; brončeno okrasje / njegov obraz je bil brončene barve
  24.      bronhoskopíja  -e ž () med. neposredno opazovanje bronhijev
  25.      brontozáver  -vra m (á) pal. orjaški izumrli plazilec iz skupine dinozavrov

   1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA