Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (1.551-1.575) 
- brljúzgast -a -o prid. (ȗ) brozgast: brljuzgasta cesta / brljuzgasta pijača ♪
- brljúzgati -am nedov. (ȗ) ekspr. brozgati: brljuzgati po blatu, po vodi ♪
- brljúzgniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. pljuskniti, brizgniti: apno mu je brljuzgnilo v lice / brljuzgniti vodo v obraz ♪
- brlòg -óga m (ȍ ọ́) 1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče 2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu 3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog ♪
- brlógar -ja m (ọ̑) žival, ki biva v brlogu: lisice, jazbeci in dihurji so brlogarji ♦ pal. (medved) brlogar jamski medved ♪
- brlóžina -e ž (ọ̑) redko slabo, neprimerno stanovanje; brlog: v svoji brložini je prodajal tudi zdravila ♪
- brlóžiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. imeti brlog, bivati (v brlogu): v teh gozdovih brložijo medvedi ♪
- bŕna -e ž (ŕ) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival: voditi brno; pustna brna / kot psovka molči, brna rdečelasa ♪
- bŕna in bŕnja -e ž (ŕ; r̄) star. zelo rodovitna črna prst; črnica: organske snovi v brni ♪
- brnênje -a s (é) glagolnik od brneti: sliši se drdranje in brnenje; brnenje televizijskih kamer, motorja; brnenje strune, brzojavnih žic; pesn. brnenje poletja ♦ rad. motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca ♪
- brnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni // brneč se premikati: avto brni po cesti 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije brnèč -éča -e: brneč glas zvonov ♪
- bŕnež -a m (ȓ) redko brnenje: brnež motorja ♪
- brnístra -e ž (ȋ) bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji ♪
- brnja gl. brna ♪
- brnjálo -a s (á) nar. opravljanje drobnih, nepomembnih del: čič ne da nič, brnjalo pa le malo (F. Finžgar) ♪
- brnjáti -ám nedov. (á ȃ) dajati si opravka z drobnimi deli; brkljati: brnjati okrog hiše, po dvorišču ♪
- bròč bróča m (ȍ ọ́) nar. rastlina z rdečim barvilom v koreniki; brošč: barvilo iz broča ♪
- bróčev -a -o (ọ́) pridevnik od broč: bročevo rdečilo ♪
- bróčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) nar. gorenjsko rdeče barvati: bročiti pirhe ♪
- bród -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj) 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu ♪
- brodár -ja m (á) 1. kdor kaj prevaža z brodom; brodnik: brodar jih prepelje na drugi breg / brodar rečne plovbe 2. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: naš domači brodar Splošna plovba 3. zastar. mornar: brodarji plujejo na odprto morje ♪
- brodáriti -im nedov. (á ȃ) 1. voziti brod: brodariti čez reko / brodariti po Savi 2. zastar. pluti: ladje brodarijo po morju ♪
- brodárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na brodarje ali brodarstvo: brodarsko podjetje / brodarski odsek pomorske šole; sam.: star. kapitan in brodarski sta tako odločila vodja krova ♪
- brodárstvo -a s (ȃ) 1. opravljanje brodarskega poklica: zaradi starosti je prepustil brodarstvo sinu 2. redko pomorstvo, plovba: razvoj brodarstva ♪
- bródek -dka m (ọ̑) manjšalnica od brod: brodek odrine od brega ♪
1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 
