Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (15.458-15.482)


  1.      okrajšáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od okrajšati: okrajšava predolgih opisov v povesti / zapletena okrajšava besede 2. okrajšana beseda ali besedna zveza: uporabljati okrajšave; seznam okrajšav in kratic / stenografske okrajšave ♪
  2.      okrajševáti  -újem nedov. (á ȗ) redko krajšati, skrajševati: okrajševati in razširjati besedilo ♪
  3.      okrák  -a m (ȃ) knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva okrak ♪
  4.      okrancljáti  -ám dov. (á ȃ) nižje pog. okrasiti: okrancljati avto s cvetjem, pisanimi trakovi okranclján -a -o: lepo okrancljana dvorana ♪
  5.      okràs  -ása m (ȁ á) 1. kar kaj polepša, okrasi: njen najlepši okras so bili lasje; na zvezde so gledali kot na okras nebesnega oboka / redko krila so pri plesu plahutala, okrasi so cingljali okraski, nakit // celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: okras okrog vrat / okras iz niza listov, v obliki venca / rastlinski okras na listini ornament 2. glagolnik od okrasiti: uporabiti slike za okras prostorov / zanemarjeno pročelje hiši ni v okras ♪
  6.      okrásek  -ska m (ȃ) predmet, izdelek, namenjen olepšavi, okrasitvi: obesiti, pripeti, prišiti, razpostaviti okraske; keramični okraski; okraski iz čipk, zlata / okraski za novoletno jelko; pren. govoriti brez okraskov // likovni element, namenjen olepšavi: vrezovati, vžgati okraske v glinasto posodo; knjižni okraski; stilizirani okraski; trobenta z vgraviranimi okraski ◊ muz. glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom ♪
  7.      okrásen  -sna -o prid. (ā) 1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna vrednost predmeta / redko okrasna umetnost dekorativna umetnost 2. ki se goji za okras: okrasne rastline; okrasno drevo, grmičje ◊ agr. okrasna perutnina; lit. okrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; obrt. okrasni šiv; okrasni vbod; tisk. okrasne črke; vrtn. okrasna bučka buča z drobnimi, različno oblikovanimi plodovi; okrasna koruza koruza z navadno pisanimi listi in majhnimi storži; okrasna paprika ♪
  8.      okrasítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od okrasiti: okrasitev dvorane; okrasitev mesta z zastavami ♪
  9.      okrasíti  -ím dov., okrásil (ȋ í) narediti kaj (bolj) lepo, krasno: okrasiti dvorano za prireditev; okrasiti hiše z zastavami in zelenjem; rokave je okrasila s srebrno vezenino / okrasiti obleko dodati okraske / ekspr. narava je s pomladanskimi barvami okrasila drevje olepšala ● ekspr. okrasiti svoje ime z doktoratom postati doktor znanosti; ekspr. okrasiti mesto s parkom narediti v mestu park okrašèn -êna -o: bogato okrašene inicialke srednjeveških rokopisov; slavnostno okrašeno mesto ♪
  10.      okrásje  -a s (ȃ) okrasni predmeti: obesiti okrasje; izkopana posoda ni okrasje / redko nositi okrasje iz dragih kamnov nakit // celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: kovano železno okrasje portalov; okrasje na baročnih oltarjih ∙ ekspr. le ruta je okrasje njene glave okras ♦ lit. pesniško okrasje ♪
  11.      ókrast  -a -o prid. (ọ́) rumeno rjav: okrasti toni blaga; okraste hiše / v izložbi prevladujejo okraste in sive barve ♪
  12.      okrásti  okrádem dov., stil. okràl okrála (á ȃ) s krajo narediti, da kdo česa nima več: okradel je svojega gospodarja; okradli so jo na vlaku / okrasti zlatarno // ekspr. ogoljufati, prevarati: okradel ga je za najemnino / takratno generacijo so okradli za mnoge sanje okráden -a -o: okradeni reveži; bil je ubit in okraden ♪
  13.      okrašênost  -i ž (é) značilnost okrašenega: praznična okrašenost mesta / okrašenost posode ♪
  14.      okraševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na okraševanje: voditi okraševalno delo pred praznikom / knjiž. okraševalna umetnost dekorativna umetnost ♪
  15.      okraševánje  -a s (ȃ) glagolnik od okraševati: okraševanje prostorov s cvetjem / okraševanje črk ♪
  16.      okraševáti  -újem nedov. (á ȗ) (večkrat) krasiti: okraševati sobo z rožami / okraševati posodo ♪
  17.      okŕcati  -am dov. (r̄) 1. večkrat lahno udariti s prsti: okrcal ga je po prstih / okrcati s palico natepsti 2. ekspr. ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti: najprej je vsakemu dal priložnost povedati mnenje, potem ga je pa okrcal; v članku ga je pošteno okrcal // ošteti, ozmerjati: okrcal ga je zaradi malomarnosti; okrcal je vse po vrsti ♪
  18.      okrégati  -am dov. (ẹ̑) pog. opomniti, ošteti: okregati otroke; okregal ga je, ker se je zlagal; pošteno so ga okregali okrégan -a -o: držal se je pobito kot okregan otrok ♪
  19.      okremenéti  -ím dov. (ẹ́ í) med. prepojiti se s kremenom ali kalcedonom: pljuča pri silikozi okremenijo ♪
  20.      okrempljáti  -ám dov. (á ȃ) nar. opraskati (s kremplji): mačka ga je okrempljala ♪
  21.      okreníti  okrénem dov. (ȋ ẹ́) knjiž. obrniti: okreniti ladjo / okreniti glavo na desno; ko ga je zaslišal, se je okrenil; okreniti se od vrat; okreniti se k občinstvu, proti občinstvu / stvar se je okrenila na bolje ∙ knjiž. okreniti pogovor začeti se pogovarjati o čem drugem ♪
  22.      okrepčáti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj krepkejše, močnejše: juha ga je okrepčala in pogrela; okrepčati se s čajem, s klobaso / spravil ga je k zavesti in ga okrepčal nahranil ∙ zastar. okrepčati telo okrepiti okrepčáti se najesti in napiti se: okrepčati se po dolgi poti; okrepčati se v gostilni okrepčán -a -o: okrepčana in spočita sta se odpravila dalje ♪
  23.      okrepčáva  -e ž (ȃ) zastar. 1. okrepitev: telesna okrepčava 2. okrepčilo: iti po okrepčavo ♪
  24.      okrepčeválen  -lna -o prid. (ȃ) krepčilen, krepilen: okrepčevalna pijača ♪
  25.      okrepčevalíšče  -a s (í) prostor, kjer se nahitro streže s pijačo in prigrizki: urediti ob tekmovalni progi okrepčevališče ♪

   15.333 15.358 15.383 15.408 15.433 15.458 15.483 15.508 15.533 15.558  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA