Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (1.476-1.500)



  1.      brezžívčen  -čna -o prid. () ekspr. ki je kakor brez živcev, nerazburljiv: ta brezživčni človek sploh ni zmožen razburjenosti
  2.      brežínica  -e ž (í) manjšalnica od brežina: povzpeti se na brežinico
  3.      brhkôta  -e ž (ó) redko lepota, brhkost: ni kaj prida brhkote na njej
  4.      bridž  gl. bridge
  5.      brigádnik  -a m () kdor dela v brigadi 2; brigadir: med brigadniki je največ študentov
  6.      bríhtnost  -i ž (í) pog. bistroumnost, bistrost: hvalili so ga zaradi brihtnosti; za to ni treba posebne brihtnosti
  7.      briljántnost  -i ž () knjiž., ekspr. lastnost, značilnost briljantnega 2: briljantnost baletne tehnike
  8.      brínje  -a s () brinovo grmovje: po gmajni raste robidovje in brinje; smukati brinje / okrasiti z brinjem in bršljanom
  9.      brísa  -e ž () redko lahen morski veter
  10.      brisálec  -lca [c in lc] m () nav. mn. priprava za brisanje avtomobilskih stekel: vključiti brisalce; pnevmatični brisalci; stikala za brisalce stekla
  11.      brisálen  -lna -o prid. () ki je za brisanje: brisalna cunja ♦ elektr. brisalna glava del magnetofona, ki briše prejšnji magnetni zapis na traku
  12.      brisálka  -e [k] ž () 1. kos blaga določene oblike za brisanje posode: snela je brisalko z obešalnika; kuhinjske brisalke 2. redko brisača: otirati se z brisalko
  13.      brisálo  -a s (á) kar se rabi za brisanje: za brisalo je porabil košček obleke; z brisalom čistiti top; brisalo za peresa
  14.      brísanje  -a s (í) glagolnik od brisati: brisanje posode / brisanje dolgov
  15.      brísati  bríšem nedov., tudi brisála (í ) 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo // odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo // dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku ● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče brišóč -a -e: sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke ♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi brísan -a -o: brisan magnetofonski trak ♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo
  16.      brísavica  -e ž () zastar. veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planin
  17.      briskánten  -tna -o prid. () knjiž., ekspr. omalovažujoč, rezek, brezobziren: užalil jo je briskantni ton njegovega odgovora
  18.      briskírati  -am nedov. in dov. () ekspr. ne upoštevati, omalovaževati: njihove interese so kar briskirali; založniki so kratko malo briskirali knjižni trg
  19.      bríslja  -e ž () nar. brisača
  20.      brítof  -a m () nižje pog. pokopališče: dolgo so hodili po britofu / vulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh
  21.      brívniški  -a -o () pridevnik od brivnica: brivniško okno
  22.      brizánten  -tna -o prid. () teh., v zvezi z razstrelivo ki ima veliko rušilno moč
  23.      brizántnost  -i ž () teh. lastnost, značilnost brizantnega: dinamit ima veliko brizantnost
  24.      brízg  -a m () hiter, močen curek: penasti brizgi so pljusknili kvišku; deževni brizgi na šipah; brizg krvi / na obleki ima strjene brizge blata; pren. vagone so preluknjali svinčeni brizgi iz brzostrelk
  25.      brízga  -e ž () priprava za vbrizgavanje snovi v telo; brizgalka: sterilizirati brizge; injekcijska brizga

   1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA