Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (14.583-14.607)


  1.      novorojênka  -e ž (é) ženska oblika od novorojenec: novorojenka je težka tri kilograme in pol ♪
  2.      nôvoromántičen  -čna -o prid. (ō-á) lit. neoromantičen: novoromantična umetnost / novoromantične prvine v Cankarjevih delih ♪
  3.      nôvoromántik  -a m (ō-á) lit. neoromantik: Murn je izrazit novoromantik ♪
  4.      nôvoromántika  -e ž (ō-á) lit. neoromantika: pesem je nastala pod vplivom novoromantike ♪
  5.      novosélec  -lca m (ẹ̑) knjiž., redko priseljenec: bivališča novoselcev ♪
  6.      novóst  -i ž (ọ̑) 1. kar se v določenem okolju prvič uvede, pojavi: predpis je bil novost; odklanjati, uvajati novosti; pomembna novost; stilna, tehnična novost; novosti v proizvodnji / glasbene, knjižne, modne novosti 2. lastnost, značilnost novega: novost metode 3. zastar. novica, vest: izvedel je zanimivo novost ♪
  7.      novostrújar  -ja m (ȗ) žarg., lit. dekadent, naturalist: brati dela novostrujarjev ♪
  8.      novostrújarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na novostrujarje: novostrujarska literatura ♪
  9.      novošégen  in novošêgen -gna -o prid. (ẹ̄; ē) zastar. moderen, sodoben: novošegna obleka / novošegni nazori ♪
  10.      novoštókavski  -a -o prid. (ọ̑) lingv., v zvezi novoštokavski govori štokavski govori, ki ločijo akut in cirkumfleks na dolgih in kratkih naglašenih zlogih ♪
  11.      novôta  -e ž (ó) knjiž. novost: uvajati novote; važna novota / knjižne novote ♪
  12.      novotár  -ja m (á) nav. slabš. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: ti novotarji so izzvali veliko negodovanja; novotarji in konservativci ♪
  13.      novotaríja  -e ž (ȋ) nav. slabš. novost: odklanjati, uvajati novotarije; je proti vsaki novotariji; nepotrebne novotarije / šolske novotarije ♪
  14.      novotáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. uvajati novosti: rad novotari ♪
  15.      novotárjenje  -a s (á) glagolnik od novotariti: delo je brez problematičnega novotarjenja ♪
  16.      novotárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na novotarje ali novotarstvo: novotarski cilji / novotarski pisatelj ♪
  17.      novotárstvo  -a s (ȃ) nav. slabš. uvajanje česa novega zlasti v umetniško, literarno delo: biti proti novotarstvu; zagovornik pesniškega novotarstva ♪
  18.      novotvórba  -e ž (ọ̑) 1. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: zdraviti novotvorbe 2. ekspr. kar je bilo nedavno narejeno: železobetonska novotvorba ◊ lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena ♪
  19.      nôvoustanovljèn  in nôvo ustanovljèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é) knjiž. nedavno ustanovljen, nov: novoustanovljena gimnazija; novoustanovljeno društvo ♪
  20.      novoválovec  -vca m (ȃ) žarg., film. predstavnik novega vala: režiserji stare generacije in novovalovci ♪
  21.      novovérec  -rca m (ẹ̑) knjiž. kdor je nove vere, veroizpovedi: v družini so bili vsi novoverci / slovenski novoverci protestanti ♪
  22.      novovérski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na novo vero, veroizpoved: novoverski pristaši / novoverske knjige ♪
  23.      novovéški  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na novi vek: novoveške zgradbe / novoveški novci; novoveška filozofija 2. knjiž. sodoben, moderen: novoveški človek ♪
  24.      nôvovisôkonémški  -a -o prid. (ō-ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 16. stoletja dalje: novovisokonemški jezik ♪
  25.      nôvozapádel  in nôvo zapádel -dla -o [ǝu̯] prid. (ō-ā ō-á) knjiž. nedavno zapadel, nov: novozapadli sneg je zabrisal vse sledove ♪

   14.458 14.483 14.508 14.533 14.558 14.583 14.608 14.633 14.658 14.683  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA