Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (1.408-1.432) 
- brezglásje -a s (ȃ) knjiž. molk, tišina: mirno, negibno brezglasje // pesn. večnost, onstranstvo: biti onstran smrti v brezglasju ♪
- brezglávec -vca m (ȃ) ekspr. brezglav, nepremišljen človek: tako ravna le brezglavec ◊ zool. brezglavci ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo, Acrania ♪
- brezgláven -vna -o prid. (ā) redko brezglav: brezglavno ravnanje ♪
- brezglávje -a s (ȃ) redko brezglavo, zmedeno stanje; brezglavost: brezglavje in nered ♪
- brezglávost -i ž (ā) ekspr. lastnost brezglavega, nepremišljenega človeka: njihova brezglavost jih je pogubila; v njegovih letih je to višek brezglavosti / brezglavost in nesposobnost politike // brezglavo, zmedeno stanje: povsod sta vladala nered in brezglavost ♪
- brezgotovínski -a -o prid. (ȋ) fin. ki se opravi brez uporabe gotovine: brezgotovinski denarni promet; brezgotovinsko plačevanje ♪
- brezgrájen -jna -o prid. (ā) knjiž. ki je brez nravstvene napake, pomanjkljivosti: plemenit in brezgrajen človek / brezgrajen značaj; brezgrajno življenje / brezgrajna obleka brezgrájno prisl.: ravnal je brezgrajno ♪
- brezgrájnost -i ž (ā) knjiž. stanje brezgrajnega človeka: njegova nravstvena brezgrajnost ♪
- brezgréšen -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je brez greha: brezgrešno bitje / brezgrešna ljubezen ♪
- brezgréšnost -i ž (ẹ́) knjiž. stanje brezgrešnega človeka: prepričan je bil o svoji brezgrešnosti ♪
- brezhíben -bna -o prid. (ȋ) ki je brez hibe, napake: brezhibni mehanizem; brezhibno delovanje stroja; avto je v brezhibnem stanju brezhíbno prisl.: brezhibno govori več jezikov; biti brezhibno oblečen ♪
- brezimén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. brezímen: brezimeni avtor, pisec pisma / brezimena ovadba / te brezimene ptice so prihajale čisto blizu ♪
- brezizhódnost -i ž (ọ̄) brezizhodno stanje: še zmeraj vladata napetost in brezizhodnost; brezupna mračnost in brezizhodnost; občutek brezizhodnosti / brezizhodnost blokovske politike; brezizhodnost položaja ♪
- brezkončníški -a -o prid. (ȋ) lingv. ki je brez končnice: brezkončniški genitiv ♪
- brezkríl -a -o prid. (ȋ ȋ) zool. ki je brez kril: brezkrila žuželka / brezkrili kivi ♪
- brezlíčen -čna -o prid. (ȋ) knjiž. brezobličen: brezlična gmota; pokrajino so pokrivale brezlične megle / brezlične ostarele hiše; brezlična ženska postava / brezlična množica ♪
- brezmátičen -čna -o prid. (ā) čeb. ki je brez matice: brezmatični panj ♪
- brezmléčnost -i ž (ẹ́) med., vet. manjkanje mleka po porodu: brezmlečnost dojk, vimena / brezmlečnost krave ♪
- breznadéjnost -i ž (ẹ̑) knjiž., redko brezup: v ljudi se je zajedala trudna breznadejnost ♪
- brêzno -a s (é) zelo globoka jama s strmimi stenami: nagniti se nad brezno; pasti, skočiti, strmoglaviti v brezno; globoko brezno; dno temnega brezna; pren. skrivnostno brezno človeškega srca // ekspr. velika globina: gledal je z mostu v brezno pod seboj / ladja se je potopila v brezno oceana ∙ star. peklensko brezno pekel // ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, žalostnega: pahniti koga v brezno trpljenja; brezno bede, bolečin, obupa ♪
- bréznov -a -o prid. (ẹ́) zastar. marčev: breznov sneg ♪
- breznóžen -žna -o prid. (ọ̄) redko breznog: breznožna žival ♪
- brezobláčen -čna -o prid. (ȃ) ki je brez oblakov: brezoblačno nebo / brezoblačen dan ♪
- brezoblíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) 1. ki je brez določene oblike: podoben je bil veliki brezoblični gmoti; iz brezoblične skale izklesati kip / brezoblična stavba iz opeke; brezoblično in krvavo telo / zopet so se vrstili pusti, brezoblični dnevi; brezoblična misel 2. ekspr. nezaveden, neosveščen: brezoblična in nemočna množica ♪
- brezoblíčnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost brezobličnega: brezobličnost gmote / spačen do brezobličnosti; pred očmi se mu megli, vse prehaja v brezobličnost / brezobličnost novih pojmov ga draži / brezobličnost množice ♪
1.283 1.308 1.333 1.358 1.383 1.408 1.433 1.458 1.483 1.508 
