Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (13.933-13.957)



  1.      nènavzóčnost  -i ž (-ọ́) dejstvo, da kdo ni navzoč: sklep so sprejeli kljub nenavzočnosti nekaterih članov / knjiž. govorila je z nekakšno nenavzočnostjo
  2.      nèneváren  -rna -o prid. (-ā) ki ni nevaren: vozili so se po mirni, nenevarni reki; smučal se je samo po nenevarnih strminah / to so za družbo nenevarni pojavi / nenevaren človek, sovražnik / na tekmi je dobil majhno, nenevarno rano ♦ med. nenevarna novotvorba
  3.      nèobčúten  -tna -o prid. (-ū) knjiž. 1. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: samo neobčuten človek stori kaj takega / mati jo je poslušala z neobčutnim obrazom 2. neobčutljiv: imel je neobčuten prst; po operaciji je ostala roka neobčutna / bil je neobčuten za vse okrog sebe
  4.      nèobičájen  -jna -o prid. (-) nenavaden: neobičajen pojav / neobičajna beseda / neobičajna nadarjenost nèobičájno prisl.: neobičajno nizka cena
  5.      nèoblíčen  -čna -o prid. (- -) knjiž. ki nima določene oblike: neoblični kosi kovine so bili razmetani po vsej delavnici / pred seboj je slutil neoblično prihodnost nejasnojur. neoblični pravni posel posel, za katerega oblika ni pravno predpisana
  6.      nèobráščen  -a -o prid. (-) ki ni obraščen: gol, neobraščen hrib / na neobraščenem obrazu so se poznale brazgotine
  7.      nèobséžen  -žna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni obsežen, ni velik: neobsežen prostor / neobsežno besedilo
  8.      nèobstojèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) knjiž. ki ni, ne obstaja: ukvarjati se z neobstoječimi problemi; opevati neobstoječe stvari
  9.      nèobstójen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni obstojen: obstojne in neobstojne barve / na zraku neobstojna kovina; proti vlagi neobstojne snovi neodpornekem. neobstojni elementi radioaktivni elementi; lingv. neobstojni samoglasnik samoglasnik, ki pri pregibanju ali v tvorbi besed izginja ali se pojavlja
  10.      nèobstójnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost neobstojnega: neobstojnost barv / knjiž. neobstojnost človeka
  11.      nèobtesán  -a -o prid. (-á) ki ni obtesan: neobtesan les; kup neobtesanih debel / zastar. surov, neobtesan fant neolikan, neotesan
  12.      nèobtežèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni obtežen: ena stran tehtnice je bila še neobtežena / ekspr. bil je neobtežen s pomisleki in predsodki
  13.      nèobveščèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni obveščen: ljudje so ostali o tem dogodku neobveščeni / neobveščena javnost
  14.      nèobveščênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neobveščenega: zaradi neobveščenosti o dogodku se ni mogel pravilno odločiti / med ljudmi je vladala splošna neobveščenost
  15.      nèobvézen  -zna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ. v neobveznem pogovoru nam je povedal precej zanimivega in koristnega sproščenem, prijateljskemjur. neobvezni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji; neobvezna obramba obramba, za katero se lahko odloči obdolženec sam nèobvézno prisl.: neobvezno izjaviti kaj
  16.      nèobvéznost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neobveznega: neobveznost udeležbe na proslavi
  17.      nèobvládan  -a -o prid. (-ā) ki se ne obvladuje, ne zadržuje: neobvladan človek / neobvladani gibi / neobvladana jeza nèobvládano prisl.: neobvladano je zakričala na mater
  18.      nèocenljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da oceniti: denarna vrednost predmeta je neocenljiva / neocenljivi pojavi 2. ekspr. zelo velik, izreden: stvar neocenljivega pomena; neocenljiva vrednost / neocenljiva izguba, škoda
  19.      neodím  -a m () kem. težka kovina rumenkaste barve, element Nd
  20.      nèodlóčen  -a -o prid. (-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešenošport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil
  21.      nèodmévnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neodmevnega: neodmevnost prostora / publ. neodmevnost nekaterih del pri bralcih
  22.      nèodpórnost  -i ž (-ọ́) 1. lastnost, značilnost neodpornega človeka: otrokova neodpornost jih skrbi / neodpornost proti vlagi 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: neodpornost proti zdravilom, za zdravila
  23.      nèodstranljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da odstraniti: neodstranljive ovire / neodstranljiv smrad
  24.      nèodvrnljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da odvrniti, preprečiti: neodvrnljiva nesreča / neodvrnljiva smrt, usoda; sam.: njegove oči so izražale pričakovanje nečesa hudega, neodvrnljivega
  25.      nèogíben  -bna -o prid. (-) raba narašča neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni

   13.808 13.833 13.858 13.883 13.908 13.933 13.958 13.983 14.008 14.033  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA