Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (13.908-13.932)


  1.      nèmílost  -i ž (ȅ-ȋ) ekspr. nenaklonjenost, nejevolja: zadela ga je direktorjeva nemilost ∙ ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; ekspr. zdaj sem pri njem v nemilosti ni mi naklonjen, ne zaupa mi ♪
  2.      nèmílosten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemilosten človek / nemilostna roka nèmílostno prisl.: nemilostno soditi / ekspr. nemilostno zmečkana obleka zelo ♪
  3.      nèminljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni minljiv: neminljiva lepota, ljubezen / neminljiva slava / ekspr. imeti neminljive zasluge za kaj zelo velike ♪
  4.      nèminljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neminljivega: opevati neminljivost lepote ♪
  5.      nèmiroljúben  -bna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) evfem. napadalen, sovražen: nemiroljubna država / nemiroljubni nameni; nemiroljubno dejanje ♪
  6.      nèmóder  -dra -o prid. (ȅ-ọ́) knjiž. ki ni moder, preudaren: nemoder človek, mož / nemodri nauki ♪
  7.      némost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje nemega: dati otroka zaradi nemosti v posebno šolo; gluhost in nemost / knjiž., ekspr. umetniška nemost nekaterih dob neustvarjalnost ♪
  8.      némščina  -e ž (ẹ́) nemški jezik: dobro razume nemščino; izpopolnjevati se v nemščini; profesor nemščine / kočevska nemščina / prvo uro je bila nemščina pouk tega jezika ♦ lingv. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; izposojenka iz nemščine ♪
  9.      nemškútarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na nemškutarje: nemškutarska družina / nemškutarski kraj ♪
  10.      nènačêlnež  -a m (ȅ-ȇ) ekspr. nenačelen človek: prilagodljiv nenačelnež ♪
  11.      nènadkriljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. neprekosljiv: nenadkriljiv umetnik; biti nenadkriljiv; nenadkriljiva pesnitev / nenadkriljiva lepota, natančnost zelo velika nènadkriljívo prisl.: nenadkriljivo igrati ♪
  12.      nènagléden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. ki se ne da nagledati: lepa, nenagledna deklica / kraj je sijal v nenagledni lepoti ♪
  13.      nènamerávan  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni nameravan: nenameravano dejanje / njegov vpliv je bil, čeprav nenameravan, zelo močen ♪
  14.      nènapádanje  -a s (ȅ-ā) kar je nasprotno, drugačno od napadanja: politika nenapadanja ♦ polit. pakt o nenapadanju ♪
  15.      nènapét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni napet: nenapeta struna / nenapeta koža na vratu ♪
  16.      nènapísan  -a -o prid. (ȅ-í) ki ni napisan: izrečena, nenapisana kritika; pismo je ostalo nenapisano / nenapisan roman // nav. ekspr. ki se uveljavlja z navado: nenapisani zakoni; nenapisana pravila ♪
  17.      nènapóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni naporen: nenaporna hoja; nenaporno delo ♪
  18.      nènapovédan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni napovedan: nenapovedani obisk jih je presenetil; prišel je nenapovedan; nenapovedano zvišanje cen nènapovédano prisl.: nenapovedano obiskati koga ♪
  19.      nènapróšen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni naprošen, ni vprašan: nasveti nenaprošenega svetovalca; dekle je, nenaprošeno, marsikaj povedalo ♪
  20.      nènaráven  -vna -o prid. (ȅ-á) ki ni naraven: okolica jezera je že spremenjena, nenaravna / kip v nenaravni velikosti / nenaravna drža telesa / umreti nenaravne smrti / dekletovo nenaravno vedenje in govorjenje / nenaravna veselost prisiljena nènarávno prisl.: nenaravno se vesti; bil je nenaravno bled ♪
  21.      nènarávnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nenaravnega: zaradi nenaravnosti okolja mu življenje tam ni ugajalo / nenaravnost vedenja; očitali so mu nenaravnost jezika in sloga ♪
  22.      nènarejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni narejen: trpel je zaradi narejenih in nenarejenih krivic / veselje ob njegovem prihodu je bilo nenarejeno resnično, iskreno ♪
  23.      nènarejênost  -i ž (ȅ-é) knjiž. naravnost, preprostost: osebe v romanu privlačujejo zaradi svoje nenarejenosti / nenarejenost njegovega veselja je bila zelo prepričljiva resničnost, iskrenost ♪
  24.      nènasílje  -a s (ȅ-ȋ) publ. kar je nasprotno, drugačno od nasilja: zagovornik nenasilja; širiti ideje o nenasilju ♪
  25.      nènatánčnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nenatančnega človeka: nenatančnost pri delu / nenatančnost izdelave ♪

   13.783 13.808 13.833 13.858 13.883 13.908 13.933 13.958 13.983 14.008  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA