Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (1.376-1.400)



  1.      brbráti  -ám nedov.) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra; ne brbraj kar naprej 2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo
  2.      brbràv  -áva -o prid. ( á) ekspr. ki (rad) brbra: saj ni mislila hudega, le malo brbrava je
  3.      brbrávec  -vca m () ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: brbravcev ni marala
  4.      brbrávost  -i ž (á) ekspr. lastnost brbravega človeka
  5.      brbúnček  -čka m () manjšalnica od brbunec: brbunček pod nosom
  6.      brcljáti  -ám nedov.) narahlo brcati: dete brclja / v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol
  7.      bŕdce 2 -a s () etn. deščica z režami in luknjicami za tkanje trakov
  8.      brecílo  -a s (í) med. tkivo, ki nabrekne zaradi dotoka krvi
  9.      bregéše  -géš ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. široke hlače iz domačega platna: nositi bregeše; oblečen je v robačo in bregeše; bele, široke bregeše
  10.      brejíti  -ím tudi bréjiti -im nedov., bréji ( í; ẹ̄ ẹ̑) povzročati brejost: bik breji
  11.      bremenílen  -lna -o prid. () knjiž. ki obtožuje, dolži: bremenilna priča
  12.      brenčélica  -e ž (ẹ̑) ljubk., redko čebela: roj brenčelic
  13.      brenkljánje  -a s () glagolnik od brenkljati: začuje se tiho brenkljanje / to moje brenkljanje še ni igra
  14.      bréskovec  -vca m (ẹ́) žganje iz breskev: domača slivovka, breskovec in češnjevec
  15.      bréskvica  -e ž (ẹ̑) 1. manjšalnica od breskev: njena lica so podobna breskvici 2. vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti; balzaminka: dišalo je po rožmarinu in breskvici
  16.      bréskvin  -a -o (ẹ̑) pridevnik od breskev: breskvino cvetje
  17.      brést  in brèst brésta m (ẹ̄; ẹ́) listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom: visoki, senčni brest / pog. pohištvo iz bresta brestovega lesabot. gorski brest gorsko gozdno drevo z velikimi, po zgornji strani raskavimi listi, Ulmus scabra
  18.      brêsti  brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é) 1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu ∙ ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi 2. redko premikati prste, roke v čem gostem; broditi: bresti z roko po laseh
  19.      bréstje  -a s (ẹ̄) redko brestov gozd
  20.      bréstlítovski  -a -o prid. (ẹ̑-) zgod., v zvezi brestlitovski mir mir, sklenjen leta 1918 med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo, Turčijo
  21.      bréstov  -a -o (ẹ̄) pridevnik od brest: brestov gozd, les
  22.      bréstovec  -vca m (ẹ́) star. brest: senčnati, visoki brestovci
  23.      brestovína  -e ž (í) brestov les: pohištvo iz brestovine
  24.      bréve  -a m (ẹ̑) rel. papeško pismo v manj slovesni obliki kot bula: izdati, prebrati breve
  25.      brezbárven  -vna -o prid. () 1. ki je brez barve: prevleči z brezbarvnim lakom; brezbarvni plin; voda je brezbarvna; brezbarvno steklo // ki je brez izrazite barve: stari brezbarvni slamniki / brezbarven in izžit obraz; motne, brezbarvne oči 2. knjiž. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: brezbarvna junakinja romana / suh in brezbarven glas; brezbarven začetek igre brezbárvno prisl.: vse vloge so bile podane brezbarvno

   1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA