Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (13.258-13.282)


  1.      nakrížem  prisl. (ȋ) redko navzkriž: nakrižem prerezan hlebec kruha ♪
  2.      nakŕmiti  -im dov., tudi nakrmíte; tudi nakrmíla (ŕ) s krmljenjem nasititi: nakrmiti kokoši, konje // ekspr. nahraniti: dobro so ga nakrmili; nakrmiti s slaščicami ♪
  3.      nakrohotáti se  -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po krohotanju: na zabavi so se pošteno nakrohotali ♪
  4.      nakrókati se  -am se dov. (ọ̑) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po krokanju: ali se še niste nakrokali / za letos sva se nakrokala ♪
  5.      nakrušíti  in nakrúšiti -im, in nakrúšiti -im dov. (ȋ ú; ú ū) s krušenjem načeti, poškodovati: nakrušiti omet, zid; ob padcu se je lonec nakrušil ♪
  6.      nakúhati  -am dov. (ú ȗ) 1. s kuhanjem priti do določene količine česa: nakuhati in nacvreti različnih dobrot; nakuhala je jedi za tri dni / nakuhati deset kozarcev marmelade / letos so nakuhali veliko žganja 2. ekspr. povzročiti neprijetnost, težave: kaj si spet nakuhal; pazi se, da ti kakšne ne nakuha nakúhati se povečati svojo prostornino zaradi kuhanja: riž se je zelo nakuhal / bela moka se ne nakuha tako kot ajdova ♪
  7.      nakúkati  -am dov. (ū ȗ) po ljudskem verovanju s kukanjem našteti, odmeriti: kukavica mu je nakukala petnajst let; ekspr. kukavica ji je nakukala veliko otrok ♪
  8.      nakúp  -a m (ȗ) 1. glagolnik od nakupiti: po nakupu živeža je srečala prijateljico; nakup obleke, ozimnice; imeti popust pri nakupu živil / odobriti sredstva za nakup strojev / iti po nakupih nakupovat // kar je nakupljeno: plačati, porabiti nakup / mesečni nakup 2. glagolnik od kupiti: odobriti nakup avtomobila; ponuditi, priporočiti komu kaj v nakup; imeti prednost pri nakupu / nepravilen nakup tega nogometaša / nakup in uporaba licence / državna prodaja oziroma nakup valut / ugodni nakupi; nakupi v tujini; v podjetju je odgovoren za nakupe nabavo / ekspr. kako ti ugaja moj novi nakup ♪
  9.      nakúpen  -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na nakup ali nakupovanje: nakupne navade ljudi / nakupni dan / nakupni stroški / nakupna cena; nakupna knjižica knjižica za vpisovanje nakupov ♪
  10.      nakupíti  in nakúpiti -im dov. (ȋ ú) s kupovanjem priti do česa: nakupiti živež in obleko; šla je nakupit nekaj drobnarij; nakupiti kaj na črno nezakonito, skrivaj / moko in druga živila nakupijo na začetku meseca nakúpljen -a -o: nese polno košaro nakupljenih stvari ♪
  11.      nakupoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor nakupuje: zmedo so povzročili nakupovalci; nakupovalci živeža / to je bivši nakupovalec sadja, živine ♪
  12.      nakupoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nakupovanje: nakupovalna mreža, torba / nakupovalni dan / nakupovalno središče / ekspr. nakupovalna mrzlica ♪
  13.      nakupoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki nakupuje: nakupovalka je dolgo izbirala blago ♪
  14.      nakupovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nakupovati: nakupovanje blaga; nakupovanje in preprodajanje / nakupovanje obleke in perila mu je v veliko breme ♪
  15.      nakupováti  -újem nedov. (á ȗ) s kupovanjem prihajati do česa: nakupovati živež / navadno nakupuje mati; šla je nakupovat // večkrat, navadno v večjih količinah kupovati: nakupovati blago ♪
  16.      nakuríti  in nakúriti -im dov. (ȋ ú) 1. ekspr. nahujskati, naščuvati: nakurila ga je proti sosedu; druge je nakuril nanj // zelo razjeziti, razdražiti: kdo vas je tako nakuril 2. redko zagosti: pazi, da ti kakšne ne nakuri 3. star. natepsti, pretepsti: nakuril ga je z bičem; molči, da te še enkrat ne nakurim nakúrjen -a -o: kaj si tako nakurjen; danes je zelo nakurjen proti njej ♪
  17.      nakváčkati  -am dov. (ȃ) s kvačkanjem priti do določenega števila kvačkanih izdelkov: letos je nakvačkala veliko prtičkov / nakvačkati obrobo ♪
  18.      nakvásiti  -im dov. (á ā) slabš. reči, povedati veliko vsebinsko praznega, nespametnega: kaj si mu spet nakvasil; nakvasiti neumnosti / nakvasili so jim, da so delo že opravili ♪
  19.      nakvíšku  prisl. (ȋ) star. kvišku, navzgor: plamen buhne nakvišku; roke, iztegnjene nakvišku ♪
  20.      nalagáč  -a m (á) redko nakladalec: šofer in nalagači ♪
  21.      naláganje  -a s (ȃ) glagolnik od nalágati: pomagati pri nalaganju opeke, sena; nalaganje tovora na ladjo / nalaganje ladje / javil se je za nalaganje peči / nalaganje denarja, prihrankov v banko ♪
  22.      nalágati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: nalagati deske, živino; nalagati na mulo, nosila, voz; nalagati si drv v naročje / nalagati ladjo, vagon ∙ slabš. družba se je ravno nalagala v avto vstopala // delati, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige nalaga kar na mizo in na tla / nalagati hrano na krožnik / ekspr. slikar je temperamentno nalagal barve drugo poleg druge / nalagati drva v skladovnico zlagati // delati, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: premalo premoga nalaga, zato je hladno / nalagati na ogenj; nalagati v peč; ne nalagaj več 2. uporabljati denar za povečanje premoženja: nalagati denar v vrednostne papirje; varno nalagati kapital / nalagati denar v banko, na sinovo ime // ekon. uporabljati del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: nalagati denar v industrijo, trgovino 3. nav. ekspr. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: nalagati komu delo, dolžnosti; to jim nalaga veliko odgovornost / nalagati podjetjem težka bremena ♪
  23.      nalagáti  -lážem dov. (á á) z laganjem zavesti v zmoto: nalagati prijatelja; ekspr. debelo nas je nalagal / nalagati samega sebe nalagáti se knjiž., redko zlagati se: nisem se nalagal ♪
  24.      naláhen  -hna -o prid. (ȃ) star. lahen, rahel: začutiti nalahen udarec / nalahen posmeh ♪
  25.      naláhko  in na láhko prisl. (ȃ) 1. izraža, da se dejanje dogaja brez občutka teže: nalahko dihati; nalahko in previdno stopati po brvi // izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: nalahko odpreti vrata, položiti otroka na posteljo; nalahko stisniti roko; nalahko udariti 2. izraža, da se dejanje dogaja brez velikega truda, prizadevanja: nalahko je prišel do bogastva 3. ekspr. lahkomiselno, neresno: nalahko govoriti o resnih rečeh; službo jemlje precej nalahko 4. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja v majhni stopnji, meri: nalahko zardeti / nalahko odzdraviti, pokimati ♪

   13.133 13.158 13.183 13.208 13.233 13.258 13.283 13.308 13.333 13.358  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA