Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (126-150)



  1.      akumulatíven  -vna -o prid. () ekon. sposoben ustvarjati akumulacijo: akumulativno podjetje; ta industrijska panoga je postala akumulativna / akumulativna moč, sposobnost gospodarstva
  2.      akumulatívnost  -i ž () ekon. sposobnost za ustvarjanje akumulacije: povečati akumulativnost; nizka akumulativnost; akumulativnost naše industrije; stopnja akumulativnosti
  3.      akumulátor  -ja m () 1. elektr. priprava za shranjevanje električne energije: polniti, prazniti akumulator; avtomobilski akumulator; alkalni, svinčev akumulator; kapaciteta akumulatorja 2. teh. priprava za zbiranje in shranjevanje energije sploh, zbiralnik: parni, toplotni akumulator
  4.      akumulátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na akumulator: a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen ali akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; akumulatorska baterija priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije / akumulatorski voziček transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev b) akumulatorski tlak; akumulatorska para
  5.      akumulíranje  -a s () glagolnik od akumulirati: akumuliranje energije / akumuliranje kapitala
  6.      akumulírati  -am nedov. in dov. () zbirati, nabirati, kopičiti: akumulirati energijo, paro, vodo // ekon. zbirati, kopičiti sredstva za določen namen: podjetje akumulira na račun potrošnikov / akumulirati kapital spreminjati presežno vrednost v kapital akumulíran -a -o: sklad akumuliranega denarja zbranega, nabranega
  7.      akústika  -e ž (ú) 1. fiz. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika; strokovnjak za akustiko 2. lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: dvorana ima dobro akustiko
  8.      akvamarín  -a m () zelenkasto moder drag kamen: prstan z akvamarinom // zelenkasto modra barva: črna barva se lepo sklada z akvamarinom
  9.      akvarél  -a m (ẹ̑) um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu // slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; neskl. pril.: akvarel barvice vodene, vodne barvice
  10.      akvarélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na akvarel: akvarelni portret; akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve
  11.      akvarelíst  -a m () kdor slika akvarele: bil je izvrsten akvarelist; pren. literarni akvarelist
  12.      akvarelístka  -e ž () ženska oblika od akvarelist: znana akvarelistka in krajinarka
  13.      akvárij  -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju; šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi
  14.      akvárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na akvarij: akvarijska rastlina; akvarijske ribe / akvarijski grelec; akvarijska posoda
  15.      akvaríst  -a m () kdor goji vodne živali ali rastline v akvariju: izkušen akvarist; društvo akvaristov
  16.      akvarístika  -e ž (í) gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko; ljubitelj akvaristike // nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike
  17.      akvaterárij  -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in dvoživk: šolski akvaterarij
  18.      akvatínta  -e ž () um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
  19.      akvavít  -a m () redko žgana pijača: steklenica z akvavitom
  20.      akvedúkt  -a m () grad. akvadukt: iz megle so štrleli loki akvedukta
  21.      akviléjski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od Akvileja: akvilejski patriarh
  22.      akvirírati  -am nedov. in dov. () knjiž. pridobivati, nabirati: akvirirati naročnike za časopis
  23.      akvizícija  -e ž (í) knjiž. pridobivanje, nabiranje: akvizicija naročnikov, zavarovancev / redko ta igralec je izvrstna akvizicija našega gledališča pridobitev
  24.      akvizitêr  -ja m () kdor zbira naročnike, predplačnike: vsiljiv akviziter; akviziter za časopis, za knjižne zbirke
  25.      akvizitêrski  -a -o () pridevnik od akviziter: akviziterski uspeh; akviziterska služba

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA