Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (12.158-12.182)


  1.      mozóljček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od mozolj: stiskati mozoljčke ♪
  2.      možàt  -áta -o prid. (ȁ ā) nav. ekspr. 1. ki ima odločnost, pogum: možat človek // ki izraža odločnost, pogum: možat značaj; možata zrelost / možat pogovor; možata beseda / možato dejanje 2. močen: njegove možate roke; možata postava / bil je velik in možat možáto prisl.: možato izpolnjevati dolžnosti; možato se je tam postavil; možato zagovarjati svoje prepričanje možáti -a -o sam.: veljal je za možatega; reči kakšno možato ♪
  3.      móževski  -a -o prid. (ọ̑) redko moški: moževski ponos je premagal vsa druga čustva; ali je to moževska beseda / moževski stan ♪
  4.      možílo  -a s (í) nar. možitev: Pa si res zrela za možilo (J. Jalen) ♪
  5.      možítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od možiti: misli na možitev; hči je bila že za možitev; vdova ni imela v mislih druge možitve ♪
  6.      možíti se  -ím se nedov. (ȋ í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola 1. poročati se: danes se moži / moži se na kmetijo 2. dov. poročiti se, omožiti se: rada bi se možila možíti ekspr. dajati, oddajati v zakon: moži edino hčer ♪
  7.      móžnar  -ja m (ọ́) 1. okrogli posodi z močnimi stenami podobna priprava za pokanje s smodnikom: nabiti, sprožiti možnar; pokati z možnarji; začetek trgatve je naznanilo grmenje možnarjev; smodnik za možnarje // nekdaj artilerijsko orožje z zelo kratko cevjo in velikega kalibra za navpično streljanje: streljati iz topov in možnarjev 2. močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi: v možnarju tolči, treti kavo, orehe; možnar za sladkor / kuhinjski možnar ♪
  8.      móžnarček  -čka m (ọ́) manjšalnica od možnar: nabiti možnarček / tak možnarček si že dolgo želim za kuhinjske potrebe ♪
  9.      móžnarski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na možnar: možnarske salve / možnarska baterija nekdaj baterija, oborožena z možnarji ♪
  10.      móžno  prisl. (ọ́) 1. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža možnost uresničitve; mogoče: z brezglavostjo ni možno ničesar doseči / elipt. vrzi, kolikor možno daleč 2. v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje: včeraj si bil neznosen. Možno; prim. možen ♪
  11.      móžnost  -i ž (ọ́) 1. kar se more uresničiti: za zdaj je to le možnost; nazor o možnosti objektivnega spoznanja / računa z možnostjo, da mu bo kdo pomagal / spremeniti možnost v resničnost 2. navadno s prilastkom kar je dano na izbiro za uresničitev česa: imam samo eno možnost; odločiti se za kako možnost; resnične, teoretične možnosti; imam več možnosti / iskati nove odtenke starih izraznih možnosti / omahovati med dvema možnostma // kar omogoča uresničitev česa: ustvarjene so nove, široke možnosti za razvoj; nima možnosti, da bi nadaljeval študij; materialne, zaposlitvene možnosti; slabe prodajne možnosti; enake možnosti šolanja 3. publ. zmožnost, sposobnost: to presega možnosti enega človeka; meje človeških možnosti; materialne možnosti ljudi; njegove ustvarjalne možnosti so velike / pomagal bom v okviru svojih možnosti ● ekspr. dežela neomejenih možnosti dežela, kjer je mogoče uresničiti načrte, želje; publ. iščem sobo, po možnosti v Šiški če je le mogoče ♪
  12.      móžnosten  -tna -o prid. (ọ́) knjiž. mogoč, možen, potencialen: pisatelj ima v vsaki dobi svoje dejansko in možnostno občinstvo ♪
  13.      mráčen  -čna -o stil. -ó prid., mráčnejši in mračnéjši (á ā) 1. v katerem je vidljivost zmanjšana: mračen gozd, prostor; mračna klet, soba, ulica; dolina je postajala mračna; mračno brezno / iti po mračnih stopnicah / zreti v mračen večer; mračna noč // ki je temnih barv ali v senci: obrisi predmetov postajajo mračnejši; gore so bile mračne; mračno polje // ekspr. ki je brez močnega sijaja, svetlobe: mračna luč, svetloba 2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: mračen človek; kaj si tako mračen; iz dneva v dan je postajal mračnejši; mračni in molčeči so sedeli za mizo // ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: vprašati z mračnim glasom; njegov obraz je postajal vedno mračnejši / pesn. mračno čelo / mračen značaj; pren. mračno poslopje // ki prikazuje kaj z negativne, neugodne strani: pisatelj rad uporablja mračne motive; mračna pesem o čem / mračne statistike o nesrečah 3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: imeti mračno mladost; njegova mračna usoda / preženi mračne misli; obhajajo ga mračne slutnje // ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: kovati mračne naklepe // zelo negativen: v tej aferi so bile na delu neke mračne sile // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mračen obup; mračna otožnost, žalost; mračna zloba 4. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: tam vladajo mračne sile / mračni časi; mračne razmere / mračno nazadnjaštvo / mračni srednji vek 5. ekspr. časovno zelo odmaknjen (v neznano preteklost): pred mračnimi tisočletji ● ekspr. mračni bogovi človeku sovražni; ekspr. prikazovati, slikati kaj v mračnih barvah negativno ◊ zool. mračni termit termit, ki živi v lesu ali zemlji, Reticulotermes lucifugus mráčno tudi mračnó prisl.: mračno gledati izpod čela; mračno naslikati prihodnost človeštva / piše se narazen ali skupaj mračno sive ali mračnosive gruče / v povedni rabi: postalo je mračno; v sobi je bilo nekam mračno; bilo mu je mračno pri duši ♪
  14.      mračênje  -a s (é) glagolnik od mračiti: večerno mračenje ♪
  15.      mračnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na mračnjake: mračnjaška gonja proti čemu / boj s konservativnimi in mračnjaškimi silami ♪
  16.      mrakôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost mrakotnega: mrakotnost prostorov / ekspr. mrakotnost obraza / ekspr. mrakotnost takratnih razmer ♪
  17.      mravljínček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od mravljinec: mravljinček me je ugriznil / ta mravljinček bi delal od zore do mraka ♪
  18.      mrazčálica  -e ž (ȃ) knjiž., redko drhtavica, mraz, srh: mrazčalica ga je spreletela po vseh udih; groza ga je obšla in mrazčalice so ga spreletavale ♪
  19.      mráznica  -e ž (ȃ) 1. bot. goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, rastoča v šopih na panjih in deblih, Armillariella mellea: nabirati mraznice 2. nar. meglica, ki označuje mejo med mrzlim in toplim zrakom: nad vasjo leži zimska mraznica // drobna, suha snežinka: mraznice naletavajo ♪
  20.      mrčáti  -ím nedov. (á í) oglašati se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi: krava, pes od zadovoljstva mrči // nar. vzhodno mrmrati, brundati: sedel je v kotu in mrčal ♪
  21.      mréna 2 -e ž (ẹ́) sladkovodna riba z valjastim telesom in mrežastim vzorcem lusk: v potoku je veliko klenov in mren ♪
  22.      mréžar  -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec mrež: preživljal se je kot mrežar 2. rib. ribič, ki lovi ribe z mrežo: mrežarji in trnkarji ♪
  23.      mréžje  -a s (ẹ̑) več mrež, mreže: kup mrežja na obali / zeleno mrežje šotnih mahov / oporo spužvam tvori mrežje iz roževinaste snovi mrežasto ogrodje ♦ anat. žilno mrežje ♪
  24.      mrgóden  -dna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko namrgoden, mrk: mrgodni obrazi / mrgoden glas nejevoljen, jezen ♪
  25.      mrgóditi  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) delati gube, poteze kot pri nezadovoljstvu, nejevolji: mrgoditi čelo, obraz, usta; gledala se je v ogledalo in se mrgodila mrgóditi se z delanjem takih gub, potez izražati nezadovoljstvo, nejevoljo: oče se je mrgodil in pobliskaval z očmi; užaljeno se mrgoditi // ekspr. biti hud, jeziti se: pusti ga, naj se mrgodi / drugam pojdite, se je mrgodil ♪

   12.033 12.058 12.083 12.108 12.133 12.158 12.183 12.208 12.233 12.258  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA