Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (12.108-12.132)



  1.      monumentalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. napraviti kaj monumentalno: skulpturo monumentalizirati s klasicistično arhitekturo / važne predmete je umetnik monumentaliziral monumentalizíran -a -o: na mozaiku je dogodek monumentaliziran
  2.      monumentálnost  -i ž () lastnost, značilnost monumentalnega: stavba daje trgu monumentalnost; monumentalnost spomenika / ekspr.: zgodbo je povzdignil do resnične monumentalnosti; monumentalnost simfonije / monumentalnost Plečnikove arhitekture
  3.      móp  -a m (ọ̑) obrt. omelo, ki ima namesto ščetin dolge bombažne ali sintetične rese: pobrisati tla z mopom
  4.      móped  -a m (ọ̑) lahko motorno kolo, ki ima tudi pedale: peljati se na mopedu; voziti se z mopedom / voznik mopeda; vozniško dovoljenje za moped
  5.      mopedíst  -a m () kdor se vozi z mopedom: mopedist se je pri nesreči hudo poškodoval / izpiti za mopediste
  6.      mopedístka  -e ž () ženska oblika od mopedist: nesrečo je povzročila mopedistka
  7.      morála  -e ž () 1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega: odvisnost morale od družbenih razmer / pravo, morala in religija // s prilastkom kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na a) kak nazor, nosilca: komunistična, krščanska morala; s stališča meščanske, patriarhalne morale bi bilo tako ravnanje vsega obsojanja vredno / vzgajati v duhu socialistične morale / pregrešiti se zoper družbeno, javno moralo b) kako področje delovanja, življenja: kršiti poslovno moralo; športna morala / načela novinarske morale etike; politična morala 2. priznavanje, izpolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj: moralo teh ljudi občudujem; skrbeti za moralo; s tem dejanjem je dokazal visoko moralo / slabš. odpraviti je treba dvojno moralo / predsednik je opozoril na pomanjkanje poslovne, socialistične morale 3. knjiž., redko, z rodilnikom načelo, stališče: zagovarjati moralo koristi, žrtvovanja / morala denarja mu je bila tuja 4. publ., navadno s prilastkom psihična pripravljenost, zavzetost koga za izvršitev določenega dejanja, dosego določenega cilja: njihova morala se je dvignila, je padla; morala moštva, vojakov je nizka, trdna / okupatorjeva bojna morala se vse bolj razkraja 5. lit., navadno z rodilnikom kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju, vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati: morala basni, igre je očitna; morala te zgodbe je: bodi pošten in pogumen ● publ. bolna morala pomanjkanje moralne razsodnosti
  8.      moralizíranje  -a s () glagolnik od moralizirati: pisatelj rad zaide v moraliziranje
  9.      moratórij  -a m (ọ́) fin., jur. pogodbeno odložen ali oblastveno odrejen odlog plačil zapadlih obveznosti: razglašen, uveden je bil moratorij vseh plačil; moratorij v plačevanju reparacij / transferni moratorij odlog plačil zapadlih obveznosti v tujino // publ. začasna opustitev česa: predvolilni moratorij večjih političnih akcij; moratorij za jedrske poskuse
  10.      móren  -rna -o prid. (ọ̄) nar. zahodno mlačen: morna voda
  11.      morfinístka  -e ž () ženska, ki (trajno) uživa morfij: govorili so, da je morfinistka
  12.      morílka  -e [k] ž () ženska, ki umori človeka: priznala je, da je morilka; morilka moža / ekspr. podlasica je huda morilka polhov // ekspr. bolezen, za katero ljudje množično umirajo: morilka jetika, kuga
  13.      morjeplóvec  -vca m (ọ̑) ekspr. mornar, pomorščak, zlasti raziskovalec morij: morjeplovci so na svojih potovanjih videli marsikaj; drzni, izkušeni, slavni morjeplovci
  14.      mornárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na mornarje: mornarska služba / mornarska barva temno modra barva; mornarska lestev vrvna lestev z lesenimi klini, zlasti za reševanje oseb s krova v rešilni čoln; mornarska majica majica z belimi in modrimi prečnimi črtami; mornarska uniforma ◊ friz. mornarska brada navzgor počesana brada mornársko prisl.: mornarsko modra barva
  15.      Mórsov  -a -o prid. (ọ̑) elektr., v zvezah: Morsov brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; Morsova abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
  16.      mortalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. število, ki pove, koliko ljudi umre v letu na tisoč prebivalcev; umrljivost, smrtnost: mortaliteta pada, raste; nataliteta in mortaliteta
  17.      mortálnost  -i ž () 1. knjiž., redko umrljivost, smrtnost: mortalnost in natalnost 2. med. letalnost: mortalnost pri tem obolenju je trideset odstotkov
  18.      mórula  -e ž (ọ̑) biol. murvi podoben zelo zgoden zarodek mnogoceličarjev
  19.      Mórzejev  in Mórsejev -a -o prid. (ọ̑) elektr., v zvezah: Morzejev brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
  20.      moskít  -a m () komar, ki živi v južnih, zlasti tropskih krajih: odganjati moskite; pik moskita; mreža proti moskitom
  21.      moskvìč  -íča tudi móskvič -a m ( í; ọ̑) tip sovjetskega osebnega avtomobila, izdelanega v Moskvi: kupiti, prodati moskvič
  22.      móslavec  -vca m (ọ̑) agr. šipon: gojili so tudi moslavec
  23.      moslavína  in móslavina -e ž (í; ọ̑) agr. šipon: gojiti moslavino
  24.      móslem  in moslém -a m (ọ̑; ẹ̑) star. musliman, mohamedanec: zelo veren moslem
  25.      móslja  -e ž (ọ̑) knjiž. duda, cucelj: navaditi se na mosljo

   11.983 12.008 12.033 12.058 12.083 12.108 12.133 12.158 12.183 12.208  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA