Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (1.208-1.232)



  1.      bóljši  -a -e prid. (ọ̑) 1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste // namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo 3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste; zahajal je v boljše kroge; dekle iz boljše družine ● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čimprej bólje in bóljše prisl.: bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče; začel se je bolje oblačiti; to morate bolje razložiti ● zdaj mu je že bolje se počuti bolj zdravega; preg. bolje drži ga, kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo bóljši -a -e sam.: natočil jim je najboljšega najboljšega vina; povejte nam kaj boljšega / kot voščilo za rojstni dan, god želim vam vse najboljše; prim. dober
  2.      bolník  -a [n] m (í) bolan človek: bolnik blede, hujša; bolnik že dolgo leži; bolniku je nekoliko odleglo; osamiti, preiskati bolnika; duševni, očesni, srčni, tuberkulozni bolnik; kroničen bolnik; bolnik z vročino; tečaj za nego bolnikov / to je težek bolnik zelo bolanmed. afebrilni bolnik
  3.      bolónjski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Bologno: bolonjska univerza / bolonjski psiček bolonjec
  4.      bólus  tudi ból -a m (ọ̑) min. rudnina bel ali rdečkast aluminijev silikat z vodo in nekaj železa
  5.      bombardírati  -am nedov. in dov. () metati bombe iz letala ali z artilerijskim orožjem: jata bombnikov bombardira sovražnikovo oporišče; bombardirati hišo, mesto / pog., ekspr. začel ga je bombardirati s kamenjem obmetavati; pren., ekspr. kar bombardira jih z dopisi in pozivi ♦ fiz. obstreljevati kako snov s hitrimi elektroni, protoni bombardíran -a -o: bombardirano mesto
  6.      bombážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na bombaž: bombažno vlakno / bombažna preja, tkanina; bombažna srajca; bombažno platno / bombažna industrija; bombažna predilnica, tkalnica / bombažni nasadi nasadi bombaževca
  7.      bombáževec  -vca m () kulturna rastlina, katere semenska vlakna se uporabljajo kot tekstilna surovina: plantaže bombaževca; olje iz semena bombaževca
  8.      bombaževína  -e ž (í) tkanina iz bombažne preje: tanka bombaževina; jopica iz bombaževine
  9.      bombaževínast  -a -o prid. (í) ki je iz bombaževine: bombaževinasta srajca; tanke bombaževinaste zavese / bombaževinaste rokavice
  10.      bómben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bombo: bombni atentat; zračni bombni napad / bombno letalo
  11.      bómbica  -e ž (ọ̑) manjšalnica od bomba: metati bombice / vreči pasjo bombico; strašilna bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči
  12.      bombírati  -am dov. in nedov. () teh. izbočiti ali zaobliti površino: bombirati pločevino; tapetnik bombira stol; nepreh. konzerva bombira zaradi strupenih plinov se ji izbočita dno in pokrov bombíran -a -o: bombirana konzerva; bombirano dno kotla
  13.      bómbnik  -a m (ọ̑) veliko letalo, namenjeno za metanje bomb na cilj: bombniki so bombardirali vojaške centre; nad mestom so leteli bombniki; atomski bombnik; težki bombniki; jata bombnikov; oporišče za ameriške bombnike
  14.      bómbniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bombnik: bombniška posadka / bombniško letalo
  15.      bóme  in bòme medm. (ọ̑; ) redko bogme: bome, nič me nisi vesel
  16.      bómkanje  -a s (ọ̑) zastar. uporabljanje opisnega prihodnjega časa namesto sedanjega časa pri dovršnih glagolih
  17.      bonapártovski  -a -o prid. () nanašajoč se na dinastijo Bonapartov: bonapartovska rodbina
  18.      bonitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na boniteta 2: bonitetni razred zemljišča
  19.      bonsáj  -a m () vrtn. v posodi gojeno miniaturno drevo ali grm: posaditi bonsaj
  20.      bontón  -a m (ọ̑) olikano, lepo vedenje: ne segaj v besedo, to ni bonton! knjiga o bontonu; pren. bizarnost te osebe sega prek meje literarnega bontona // pravila takega vedenja: držati se bontona; kršiti bonton
  21.      bontónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bonton: bontonska pravila
  22.      bónus  -a m (ọ̑) ekon. dodatni del dobička delniške družbe, ki ga dobi delničar na posamezno zlasti prednostno delnico: razglasiti bonus
  23.      bonviván  in bonvivánt -a [-an] m () knjiž. kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi, dobroživec: rafiniran bonvivan
  24.      bonvivánski  in bonvivántski -a -o [-ans-] prid. () nanašajoč se na bonvivane: bonvivansko življenje / bonvivanski lepotec
  25.      boogie-woogie  gl. bugivugi

   1.083 1.108 1.133 1.158 1.183 1.208 1.233 1.258 1.283 1.308  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA