Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (11.933-11.957)


  1.      mlênje  -a s (é) star. mletje: plačilo za mlenje žita / mlenje lesa ♪
  2.      mlésti  mólzem [u̯z] nedov. (ẹ́ ọ́) star. molsti: gospodinja je šla mlest / zaradi slabe hrane je začela krava manj mlesti ♪
  3.      mlétev  -tve ž (ẹ̑) mletje: žito za mletev / mletev sadja / pogledala je v grot, koliko je še mletve ♪
  4.      mléti  méljem nedov., mêlji meljíte (ẹ́) 1. z napravo drobiti žito: mlinar melje; mleti ječmen, koruzo, pšenico; mleti za peko; prinesti, pripeljati mlet / mleti na kamen z mlinskim kamnom; takrat so še mleli na žrmlje / ti mlini več ne meljejo ne obratujejo // s pripravo, napravo drobiti kako drugo snov sploh: mleti kavo; mleti les, rudo / mleti meso / ta mlinček drobno melje // z napravo razkosavati sadje: jabolka pred stiskanjem meljejo 2. ekspr. drobiti, treti: voz je s svojo težo mlel nasuto kamenje; z nogami je mlel suhe vejice 3. ekspr. uničevati, rušiti: potres je mlel človeška bivališča / domača armada je čedalje bolj mlela sovražnikovo vojsko 4. ekspr. jesti (kaj tršega): s pravo slastjo je mlel suho sadje; krave so mlele s slamo pomešano seno; učenci so jemali iz torb malico in mleli, kakor da že nekaj dni niso jedli / mleti z zobmi // premikati se, pregibati se (sem in tja): njegove čeljusti so mlele; ustnice so mu mlele 5. nav. ekspr. hitro delati ponavljajoče se gibe: postovka visoko v zraku melje (s perutmi); otrok je ves čas mlel z nogami brcal 6. slabš. govoriti, pripovedovati: ne melji neumnosti; kar naprej melje eno in isto; poslušam, kaj melješ / zadevo je mlela vsa vas z velikim veseljem govorila o njej // enolično, počasi igrati: godba je mlela koračnico; lajna otožno melje popevko / na nočni omarici je mlela budilka zvonila 7. ekspr. misliti, premišljevati: nekaj melje v sebi; ne vem, kaj se mu melje v glavi / z notranjim predmetom mlel je jezne, maščevalne misli ● brezoseb. še dolgo bomo hodili, ker tako melje (pod nogami) ker se noge ugrezajo v sipek sneg, pesek; ekspr. njen jezik neprestano melje ona neprestano govori; ekspr. življenje me je takrat mlelo doletevale so me velike nesreče; ekspr. veter je mlel sneg mešal, vrtinčil; nar. mleti na bel(i), črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; ekspr., redko konja sta mlela v celo hodila, šla; ekspr. vrtalni stroj je mlel v skalo vrtal; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja mlèn -êna -o nar. mlet, zmlet: mlinarja je vprašal, kdaj bo (žito) mleno mlét -a -o: mleta kava; drobno mleta kuhinjska sol; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu ♪
  5.      mlétje  -a s (ẹ̄) glagolnik od mleti: drobno, grobo mletje; mletje žita / mletje lesa, rude / pogledala je v grot, koliko je še mletja kar se melje / slišati je bilo samo mletje z usti ♪
  6.      mlév  -í ž, daj., mest. ed. mlévi (ẹ̑) star. mletje: na večer je bila mlev končana ♪
  7.      mlévec  -vca m (ẹ̑) 1. delavec, ki dela pri napravi, stroju za mletje: mlevec premoga, rud 2. redko kdor prinese, pripelje v mlin mlet žito: mlevci so čakali na moko ♪
  8.      mléven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki se rabi za mletje: mlevne naprave; mlevna posoda / mlevno blago; mlevno žito ◊ vet. mlevna ploskev površina zoba, s katero žival melje hrano ♪
  9.      mlévka  -e ž (ẹ̑) zastar. mivka: hoditi po mokri mlevki ob Savi ♪
  10.      mlevnína  -e ž (ȋ) plačilo za mletje žita: plačati mlevnino ♪
  11.      mlévski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na mletje: mlevski odpadki / mlevski izdelki / mlevsko dovoljenje ♪
  12.      mlévščina  -e ž (ẹ̄) plačilo za mletje žita; mlevnina: plačati mlevščino ♪
  13.      mlezívo  -a s (í) agr. kravje mleko prve dni po porodu: mlezivo je posesal teliček; delati skuto iz mleziva ♦ biol. izloček mlečne žleze ob koncu nosečnosti in takoj po porodu ♪
  14.      mlézva  -e ž (ẹ̄) nar. mlezivo: mlezvo je popil teliček ♪
  15.      mlín  -a m (ȋ) 1. naprava za mletje žita: pognati, ustaviti mlin; popraviti mlin; nasuti žito v mlin / ob vodi enakomerno klopota mlin; mlin melje, stoji; potok žene nekaj mlinov in žag; jezik ji teče kot mlin / parni, ročni, vodni mlin; valjčni mlin; mlin na veter; mlin na kamne pri katerem drobijo zrnje mlinski kamni / zmes je pripravljena za mlin / ob potočku so otroci postavljali mline mlinčke; pren., ekspr. življenje ga je potegnilo v svoj mlin; mlin časa ga je zmlel; priti v mlin opravljivosti // stavba ali prostor s tako napravo: ob potoku stoji mlin; iti v mlin; zapuščen mlin / plavajoči mlini na Muri / dati nekaj pšenice v mlin; nesti, peljati v mlin 2. naprava za mletje kake druge snovi: žerjav prenaša rudo v mlin; mlin za cement, papir, premog, sadje / grozdni, kavni, sadni mlin ● slabš. neprestano vrti svoj mlin govori; ekspr. goniti, speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. boš že še prinesel v moj mlin še boš potreboval mojo pomoč; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal ◊ etn. babji mlin naprava, v kateri se za pusta starejše ženske šeme spremenijo v mlada dekleta; panjske končnice z babjim mlinom; igr. mlin položaj treh kamenčkov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki; igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov taki položaji; strojn. kroglični mlin; palični mlin; mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi; zool. mlin del ptičjega želodca z močno mišičnato steno ♪
  16.      mlínar  -ja m (ȋ) kdor melje, predeluje žito: postati mlinar; dober mlinar / biti pri mlinarju // lastnik mlina (za žito): hči bogatega mlinarja ◊ zool. hrošč, ki ima sprednja trda krila pokrita z belimi lisami in poprhom, Polyphylla fullo ♪
  17.      mlínarček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od mlinar: ko boš velik, boš mlinarček ◊ zool. ptica, katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca ♪
  18.      mlínarica  -e ž (ȋ) 1. žena lastnika mlina (za žito): mlinarica mu je dala kos kruha 2. nar. palica (za opiranje): mahoma je segel z desnico pod nizko hišno streho, potegnil izpod trama krepko gabrovo mlinarico in divje zamahnil proti ženi (Prežihov) ♪
  19.      mlináriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z mletjem, predelavo žita: tu je mlinaril že nekaj let ♪
  20.      mlínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mlinarje ali mlinarstvo: mlinarske storitve / mlinarski delavec, tehnik / mlinarska hči / mlinarska industrija, obrt ◊ agr. (mlinarska) merica žito, ki ga vzame mlinar kot plačilo za mletje; tekst. mlinarska mreža redka tkanina v sukljani vezavi ♪
  21.      mlínarstvo  -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z mletjem, predelavo žita: razvoj mlinarstva pri nas ♪
  22.      mlínček  -čka m (ȋ) 1. ekspr. manjšalnica od mlin: ob potoku je klopotal mlinček; jezik mu drdra kot mlinček 2. igrača, ki predstavlja mlinsko kolo: otroci so ob vodi delali, postavljali mlinčke 3. gospodinjska priprava za mletje kave, orehov: vrteti mlinček / električni mlinček; kavni mlinček; mlinček za kavo 4. del ptičjega želodca z močno mišičnato steno: kokošja jetra, mlinček in kremplje je vrgel psu ● žarg. mlinček ročni računski stroj(ček); molilni mlinček zlasti v tibetanskem okolju priprava za mehanično opravljanje molitev ♪
  23.      mlínčiti  -im nedov. (í ȋ) povzročati, da kaj pod pritiskom spreminja obliko, se iznakažuje: roka je nervozno mlinčila ogorek v pepelniku ♪
  24.      mlínec  -nca m (ȋ) nav. mn. pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nekvašenega testa: peči mlince / koruzni, pšenični mlinci / jesti poparjene mlince ♪
  25.      mlínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mlin: mlinski stroji; mlinsko sito / mlinski kamen kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja; mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkorišča vodno energijo za pogon mlina / mlinski jez / mlinska industrija ∙ ekspr. potok žene žage in mlinske kamne mline; bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil v globočino morja izraža veliko ogorčenje, obsodbo; knjiž., redko ta človek mi je mlinski kamen za vratom zelo veliko breme ♦ teh. mlinska gred gred, ki vrti zgornji mlinski kamen ♪

   11.808 11.833 11.858 11.883 11.908 11.933 11.958 11.983 12.008 12.033  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA