Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (11.608-11.632)


  1.      meljáva  -e ž (ȃ) 1. mletje: meljava bo kmalu končana; meljava žita / meljava rude 2. redko žito (za mletje): pripeljati meljavo v mlin ♪
  2.      melódičnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost melodičnega; pevnost, spevnost: melodičnost pesmi, skladbe / melodičnost jezika, stavka ♪
  3.      melodíja  -e ž (ȋ) 1. muz. glasbena prvina, ki temelji na zaporednih odnosih med toni: v tej skladbi je melodija glavni nosilec izraza; ritem, melodija in harmonija // s prilastkom oblikovno in vsebinsko urejena skupina tonov, določenih po višini in trajanju: ta melodija je otožna, zategla / enoglasna, vodilna melodija; pren. melodija dolenjskega narečja 2. publ., s prilastkom krajša, navadno zabavna skladba: igrati, predvajati melodije / pevci zabavnih melodij 3. pesn., s prilastkom glasovi, zvoki sploh: melodija gozdov, vetra / slavčkove melodije ◊ lingv. stavčna melodija stavčna intonacija ♪
  4.      melodíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na melodijo; melodičen: melodijski elementi skladbe / melodijski in spremljevalni instrumenti ♪
  5.      melódika  -e ž (ọ́) 1. muz. melodične značilnosti v skladbi: blagoglasna, slovesna melodika; melodika in harmonika / orientalska melodika 2. knjiž., s prilastkom melodične značilnosti česa sploh: melodika ruskega jezika; melodika stavka / Gregorčičeva melodika ♪
  6.      melodiózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki ima izrazito, prijetno melodijo; peven, speven: melodiozne pesmi, skladbe / to narečje je zelo melodiozno / govorila je z melodioznim glasom ♪
  7.      melodióznost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost melodioznega; pevnost, spevnost: to je opera z bogato melodioznostjo / melodioznost narečja ♪
  8.      melodráma  -e ž (á) 1. lit., muz. gledališka igra, katere besedilo se govori ob spremljavi glasbe: pisal je glasbo za melodrame; melodrame in operete 2. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z ganljivo vsebino, ganljivka: ta roman je melodrama; delo se je spremenilo v preočitno melodramo / v kinu predvajajo melodramo // pretirano čustvena, ganljiva vsebina literarnega dela: v tem romanu se srečamo s socialno melodramo ♪
  9.      melodramátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na melodramo: dobro pozna melodramatične zakonitosti / ta lik spominja na melodramatične junake 2. knjiž., ekspr. pretirano čustven, ganljiv: film z melodramatično zgodbo / govoriti z melodramatičnim glasom ♪
  10.      melodramátski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na melodramo: bil je znan melodramatski avtor / še najboljši so bili melodramatski filmi 2. knjiž., ekspr. pretirano čustven, ganljiv: konec igre je melodramatski ♪
  11.      melodrámski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na melodramo: bil je znan melodramski avtor / prevečkrat uporablja melodramske preobrate, zaplete 2. knjiž., ekspr. pretirano čustven, ganljiv: roman z melodramsko zgodbo melodrámsko prisl.: dialogi učinkujejo melodramsko ♪
  12.      memoári  -ov m mn. (ȃ) knjiž. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel; spomini: izdati, pisati memoare ♪
  13.      menárha  -e ž (ȃ) med. prvo (mesečno) perilo: dobiti menarho ♪
  14.      mènda  in mendà [men in mǝn] prisl. (ȅ; ǝ̏; ȁ) 1. izraža domnevo: menda je to edini človek, ki mu zaupa; nocoj se menda še ne vrnejo; slabo ji je, menda od slabega zraka 2. ekspr., včasih okrepljen izraža samoumevnost: menda si slep, da ne vidiš, kod hodiš; če prenese most kamion, bo menda tudi mene; saj menda ne boš huda, če prisedem / v takem dežju pa menda ne boste šli od doma; menda vendar ne bo ves dan megla; pog. pa menda ja nisi truden? 3. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje brez pridržka: »se ti zdi rešitev pametna?« »Menda!«; pog. »me vzameš s seboj?« »Menda ja« ♪
  15.      menèk  -nkà tudi mènek -nka [mǝn] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) sladkovodna riba z zelo dolgima plavutma pred repno plavutjo: jesti, loviti menke; ščuke in menki ♦ zool. morski menek večja morska riba z veliko, široko glavo in črno obrobljenimi neparnimi plavutmi, Brosme brosme ♪
  16.      meningítis  -a m (ȋ) med. vnetje možganske mrene: otrok je zbolel za meningitisom / klopni meningitis virusni meningitis, ki ga prenaša določen klop ♪
  17.      ménja  -e ž (ẹ́) zastar. menjava, menjavanje: menja pridelkov / menja človeške sreče / menja se je razdrla kupčija, pogodba ♪
  18.      menjáva  -e ž (ȃ) glagolnik od menjati: a) menjava žita za industrijske proizvode / menjava med državama narašča, upada / ugodna menjava dinarja, dolarja / publ. menjava izkušenj, mnenj izmenjava b) menjava izrabljenih delov / menjava dlake c) pogoste menjave so prekinjale tekmo; menjava straže č) prišlo je do menjave bivališča / menjava poklica d) menjava temperature, vremena e) značilna menjava plasti / menjava svetlobe in teme ♪
  19.      menstruácija  -e ž (á) med. vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice; (mesečno) perilo: dobiti, imeti menstruacijo; neredna menstruacija ♪
  20.      méntorski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na mentorje ali mentorstvo: Čopova mentorska vloga / mentorska revija ♪
  21.      menu  tudi meni -ja [mení] m (ȋ) kosilo ali večerja v restavraciji, gostilni iz že izbranih jedi: naročiti, plačati menu; brezmesni, dietni menu; menu je cenejši / drugi menu ki je enostavnejši, cenejši; prvi menu ki je obsežnejši, dražji // seznam jedi za to kosilo ali večerjo: sestaviti menu za cel teden; jedi, zapisane v menuju ♪
  22.      menuét  -a m (ẹ̑) star, zmerno hiter francoski ples v tridobnem taktu: dvorjani so spet plesali menuet; eleganten, graciozen menuet // skladba za ta ples: po gavoti je orkester zaigral menuet ◊ muz. skladba ali stavek suite, sonate z značilnostmi tega plesa ♪
  23.      ménza  -e ž (ẹ̑) (gostinski) obrat, v katerem se pripravlja in servira navadno cenejša hrana: odpreti menzo; hrani se v menzi / podjetje je ustanovilo svojo menzo / delavska, študentska menza // prostor tega obrata: čakal ga je v menzi ◊ arhit. (oltarna) menza mizi pobobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje, oltarna miza ♪
  24.      menzúra  -e ž (ȗ) nekdaj študentovski dvoboj s sabljo, mečem: napovedati menzuro; pokazal je brazgotine od menzur ◊ fiz. graduirana valjasta posoda za merjenje količine tekočine; muz. razmerje med velikostjo posameznih delov glasbila; razmerje med trajanjem posameznih notnih vrednosti v glasbeni pisavi od 13. do 16. stoletja; šport. razdalja med sabljačema na borilnem prostoru ♪
  25.      menzurálen  -lna -o prid. (ȃ) muz., v zvezah: menzuralna glasba glasba od 13. do 16. stoletja, zapisana z notami, ki zaznamujejo trajanje tonov; menzuralna notacija notacija od 13. do 16. stoletja, ki zaznamuje trajanje tonov ♪

   11.483 11.508 11.533 11.558 11.583 11.608 11.633 11.658 11.683 11.708  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA