Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (11.533-11.557)


  1.      méča 1 -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom mehki ali mehkejši del česa: meča buče; iz meče (kruha) je iztrgal košček in ga začel oblikovati med prsti iz sredice ♦ anat. zobna meča vsebina zobne votline; zobna pulpa ♪
  2.      méča 2 -e ž (ẹ́) nav. mn. meča s: pes jo je popadel za mečo; krč v mečah ♪
  3.      méča  méč in mêča mêč s mn. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) zadnji, mišičasti del goleni: pes ga je ugriznil v leva meča; krč v mečih ♪
  4.      mêčar  -ja m (ȇ) agr. fižol, katerega strok je podoben meču ♪
  5.      mêčar  in mečár -ja m (ȇ; á) nekdaj 1. vojak, oborožen z mečem: pogumen mečar 2. izdelovalec mečev: mečar na dvoru ♪
  6.      mêčarica  -e ž (ȇ) velika morska riba z mečastim podaljškom zgornje čeljusti: loviti mečarice; meso mečarice ♪
  7.      mêčast  -a -o prid. (é) podoben meču: mečasti listi; mečast rep ♪
  8.      mečáva 1 -e ž (ȃ) 1. mehki ali mehkejši del česa: srkati mečavo iz hruške, kumare / kruhova mečava sredica ♦ anat. mečava mehko vezivno tkivo med kostmi zgornjega, obokanega dela lobanje pri novorojenčku, dojenčku; mečava še ni zakostenela // nav. ekspr. mehki, mesnati del telesa: mečava stegen 2. ekspr. mehka, razmočena tla: gaziti skozi mečavo v dolini; nevarna mečava 3. ekspr. mehek, rahel sneg: gaziti v belo mečavo / mečava na cesti je zmrzovala plundra 4. knjiž. mehkost: mečava prsi ● redko zunaj je mečava južno vreme, odjuga ♪
  9.      mečeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) nekdaj boriti se z mečem: trčila sta s ščiti in se začela mečevati ♪
  10.      mečkáti  -ám [mǝč tudi meč] nedov. (á ȃ) 1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno pismo držal, imel 2. povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: otrok mečka borovnice; s prsti je mečkal jagode in jih jedel / mečkati prašičjo hrano, krompir / pred stiskanjem so grozdje mečkali 3. slabš. počasi delati: tesarji so sprva mečkali, nato pa jim je šlo delo hitro od rok / vsi so že naredili, ti pa še mečkaš // nestrokovno delati: zidar nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič; trto bom obrezal sam, ne dovolim, da bi kdo drug to mečkal // obotavljati se, omahovati: ne mečkaj, odloči se že; kaj čakaš in mečkaš / vsi so že odšli, ti pa še mečkaš 4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo govoriti, pripovedovati: v zadregi je mečkal, če mu posodim tri tisoč; tako mečka, da človek komaj razume, kaj hoče 5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: začel jo je mečkati; nekaj parčkov se je mečkalo v parku / otroci so psička mečkali in ga podajali iz rok v roke ● ekspr. sklenil je, da ne bo nič izdal, če ga bodo še tako mečkali mučili, trpinčili mečkáti se 1. postajati zguban, stisnjen: krilo se mečka, če sedeš nanj; če plašča ne obesiš, se mečka 2. biti tak, da se (rad) zguba, stisne: to blago se ne mečka mečkáje: mečkaje odide, potem se pa še enkrat ustavi sredi ceste; gledala je v tla, mečkaje rob predpasnika ♪
  11.      med...  ali mèd... predpona v sestavljenkah (ȅ) 1. za izražanje obstajanja česa med čim: medceličen, medleden, medmorje, medplanetaren // za izražanje nastopanja, pojavljanja česa med čim: medklic 2. za izražanje odnosa, razmerja med čim: mednaroden, medsebojen, medverski ♪
  12.      medárna  -e ž (ȃ) trgovina z medom ♪
  13.      mèddržáven  -vna -o prid. (ȅ-á) ki je, poteka med državami: meddržavni dogovori / meddržavni odnosi; meddržavne pogodbe; meddržavna meja meja med državama, državami ♦ jur. meddržavno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami; šport. meddržavna tekma tekma med reprezentancami dveh ali več držav ♪
  14.      medeníca 2 -e ž (í) star. (hruška) medenka: letos je medenica dobro obrodila ♪
  15.      medénka  in médenka -e ž (ẹ̄; ẹ̑) zastar. igla (iz medi): z medenko pripeti šopek ♪
  16.      mediátor  -ja m (ȃ) knjiž. posredovalec, posrednik: predmeti postanejo mediatorji odnosov med posameznimi dramskimi junaki; mediatorji med kulturo in družbo ♪
  17.      medičéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rodbino Medici: medičejsko bogastvo ♦ astr. medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti ♪
  18.      médij  -a m (ẹ́) 1. kdor je, bo hipnotiziran: izbrati medija iz občinstva; uspavati medija // v okultizmu kdor je v transu primeren za posredovanje med resničnostjo in svetom duhov: medij v transu / biti dober medij 2. knjiž. snov, sredstvo, zlasti kot nosilec fizikalnih ali kemičnih procesov: zrak je medij za zvočne valove; ladja se giblje hkrati v dveh medijih: v vodi in v zraku; kemična reakcija v alkoholnem mediju; trenje v tekočem mediju / medij zelo hitro odteka iz reakcijskega motorja 3. knjiž. sredstvo, pripomoček: televizija je važen medij za informiranje ljudi; dramatika je njegov glavni izpovedni medij; propagandni medij; medij sporazumevanja teh ljudi je angleščina / publ. množični mediji časopisje, radio, televizija / z oslabljenim pomenom izražati čustva z medijem poezije / poglavitni medij pripovedi v romanu je nevrotičen mladostnik posredovalec ◊ lingv. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja ♪
  19.      médija  -e ž (ẹ́) tisk. tiskarska črka, po velikosti med cicerom in tercijo: staviti v mediji ♪
  20.      médijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na medij: pripisujejo ji medijske in telepatske lastnosti / publ.: postati medijska zvezda; medijska sredstva časopisi, radio, televizija ♪
  21.      medikamènt  -ênta m (ȅ é) knjiž. zdravilo: vzeti kak medikament za prebavo; zdravljenje z medikamenti ♪
  22.      medikamentózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. nanašajoč se na medikament: medikamentozno zdravljenje / medikamentozni izpuščaj izpuščaj, ki se pojavi zaradi uživanja zdravil ♪
  23.      médikus  -a m (ẹ̑) star. zdravnik: iti po medikusa; grajski medikus; sloviti medikus in filozof ♪
  24.      medílnica  -e ž (ȋ) nar. priprava za izdelovanje manjše količine masla; pinja: prinesi medilnico ♪
  25.      mediokritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. povprečnost: dvigati se nad mediokriteto / zmaga mediokritete 2. povprečnež: preganjati mojstre in poveličevati mediokritete ♪

   11.408 11.433 11.458 11.483 11.508 11.533 11.558 11.583 11.608 11.633  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA