Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (11.308-11.332)


  1.      malodúšje  -a s (ȗ) stanje človeka, ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: kljub neuspehu ga ni prevzelo malodušje; malodušje je zajelo vso skupino; kazati, vzbujati malodušje; pretirana samozavest in malodušje ♪
  2.      málokdàj  prisl. (á-ȁ) izraža majhno število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: malokdaj je bolan ∙ bila je zgovorna kakor malokdaj zelo ♪
  3.      malomáren  -rna -o prid., malomárnejši (á ā) ki dela kaj brez prave volje, pazljivosti, zanimanja: malomaren učenec; pri delu je bil malomaren / izdelava obleke je zelo malomarna; malomarno uradovanje // ravnodušen, brezbrižen: prizadeval si je, da bi bil čim bolj malomaren, a roke so se mu tresle; biti malomaren do koga / reči z malomarnim glasom; kazal je malomaren obraz malomárno prisl.: malomarno delati, govoriti, hoditi; malomarno je zamahnil z roko ♪
  4.      malomíselnost  -i [sǝl] ž (ȋ) knjiž., redko lastnost človeka, ki malo misli, premišljuje: kritik je s hotenim neumevanjem dela podpiral malomiselnost bralcev / malomiselnost gledališkega repertoarja brezidejnost, medlost ♪
  5.      maloprída  -e ž (ȋ) star. ničvreden človek, malopridnež: s to maloprido se že ne boš omožila ♪
  6.      maloprídnež  -a m (ȋ) ekspr. ničvreden, malovreden človek: iz malopridneža je postal priden in vesten človek; v svoji okolici je veljal za malopridneža; ko se je klatil po svetu, se je seznanil z mnogimi malopridneži // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bi bilo kaznovati malopridneže, ki so razbili okna ♪
  7.      maloprídnica  -e ž (ȋ) ekspr. ničvredna, malovredna ženska: malopridneži in malopridnice / kot nagovor kod se potepaš, malopridnica / v mladih letih je bila malopridnica vlačuga, prostitutka ♪
  8.      maloprídnik  -a m (ȋ) star. ničvreden človek, malopridnež: to je največji malopridnik med nami; nimamo opravka z dobrimi ljudmi, ampak z malopridniki // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bo kaznovati malopridnike, ki so lovili ptiče ♪
  9.      maloprídnost  -i ž (í) 1. ekspr. lastnost, značilnost malopridnega, ničvrednega človeka: njegova malopridnost ni poznala meje / ti fantje so cvet malopridnosti; imeli so ga za zgled malopridnosti 2. star. ničvredno, malovredno dejanje: naredil sem malopridnost; poskušal je, da se malopridnost ne bi razvedela 3. ekspr., redko ničvreden, malovreden človek: tej malopridnosti se vse posreči prej kot drugim ljudem / kot nagovor le pazi se, ti malopridnost ti taka ♪
  10.      maloprodája  -e ž (ȃ) trg. prodaja na drobno: kmetijska zadruga se ukvarja tudi z maloprodajo vina / cena izdelka v maloprodaji / stvar se prodaja v maloprodajah v trgovinah na drobno ♪
  11.      maloprodájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na maloprodajo: maloprodajni prometni davek; maloprodajna cena cena na drobno / trgovsko podjetje z razširjeno maloprodajno mrežo / maloprodajna trgovina ♪
  12.      malôra  in malóra -e ž (ȏ; ọ̑) nar. zahodno, v zvezah: podjetje je šlo v maloro je propadlo; poslati koga v maloro zelo grobo ga zavrniti ♪
  13.      malôra  in malóra medm. (ȏ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: malora, kako sem ga polomil ♪
  14.      malorúski  -a -o prid. (ȗ) star. ukrajinski: maloruski jezik / maloruske stepe ♪
  15.      malorúščina  -e ž (ȗ) star. ukrajinščina ♪
  16.      málostanovánjski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) grad., nekdaj nanašajoč se na stanovanje, ki obstoji samo iz kuhinje, sobe in pritiklin: malostanovanjske hiše ♪
  17.      malovár  -ja m (ā) nar. zahodno kdor pomaga zidarju: najeti je bilo treba več malovarjev ♪
  18.      malovrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost malovrednega: malovrednost del, ki jih ta kritika obravnava / padel je na dno malovrednosti in malopridnosti ♪
  19.      maltóza  -e ž (ọ̑) kem. disaharid, pridobljen iz škroba, sladni sladkor ♪
  20.      máma  -e ž (á) v družinskem okolju ženska v odnosu do svojega otroka: mama peče kruh; pokliči mamo; z mamo je šel v trgovino / kot nagovor mama, igraj se z nami; v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama / stara mama stara mati, babica ∙ ekspr. partizanska mama ženska, ki požrtvovalno skrbi za partizane ♪
  21.      mamílar  -ja m (ȋ) kdor uživa mamila iz bolezenske sle; narkoman: zdravljenje mamilarjev ♪
  22.      mamonízem  -zma m (ȋ) knjiž. pohlep po bogastvu, denarju: obsojati, zagovarjati mamonizem ♪
  23.      mánce  mánc ž mn. (ȃ) igr., v zvezi z igrati se, iti se, loviti se loviti se (slepe miši): z otroki se igra mance; na igrišču smo se šli mance / otroci so lovili mance ∙ ekspr. iti se mance ne govoriti, ne ravnati odkrito ♪
  24.      mandáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mandat: mandatna doba voljenih funkcionarjev / bivše kolonije izročiti v mandatno upravo ◊ jur. mandatni postopek civilni postopek, v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; mandatna kazen denarna kazen, ki se izreče in plača na kraju samem; mandatna pogodba pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo; zgod. mandatno ozemlje med obema vojnama ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije mandátno prisl.: mandatno kaznovati koga ♪
  25.      mandeljast  gl. mandeljnast, mandljast ♪

   11.183 11.208 11.233 11.258 11.283 11.308 11.333 11.358 11.383 11.408  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA