Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (11.208-11.232)



  1.      lumparíja  -e ž () slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: vse lumparije so prišle na dan; kakšno lumparijo je spet napravil; o tvojih lumparijah se bomo pogovorili kasneje / šalj. fantovske lumparije // redko malopridnost, pokvarjenost: v njem je dosti lumparije / to je storil iz lumparije
  2.      lunáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na luno: lunarne odprave; lunarno vozilo ♦ astr. lunarni mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; lunarno leto leto, ki ima 354 dni; teh. lunarni modul del vesoljske ladje, s katerim se pristane na luni
  3.      lunohòd  -óda m ( ọ́) teh. sovjetsko avtomatsko vozilo brez posadke z daljinsko vodenimi napravami za raziskovanje lune: lunohod je začel pošiljati podatke
  4.      lúpežnik  -a m () zastar. ničvreden človek, malopridnež: ne verjemi temu lupežniku
  5.      lupínje  -a s () nar. vzhodno 1. več olupkov, olupki: krompirjevo lupinje / lupinje čebule 2. več luščin, luščine: otresel se je lupinja bučnic, ki mu je viselo na obleki
  6.      lúskati  -am nedov. () knjiž., redko 1. loputati, treskati: prepirajo se in luskajo z vrati 2. pokati, tleskati: luskati z bičem
  7.      lúskavica  -e ž (ú) med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo izpuščaji, pokriti s srebrnkastimi luskami: imeti luskavico / luskavica na kolenih, komolcih
  8.      lúskica  -e ž (ū) manjšalnica od luska: luskice ribic / koža se lupi, lušči v tankih luskicah
  9.      luskína  -e ž (í) nav. mn. luska: ribje luskine / luskine na nogah, rokah ● knjiž. šele takrat so mu padle luskine z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila
  10.      luskínar  -ja m () rib. v ribniku vzrejen krap, popolnoma pokrit z luskami: uloviti luskinarja
  11.      luskínast  -a -o prid. (í) ki ima luske, luskine: luskinasta riba; potok se je zvijal kakor srebrna luskinasta kača / suha koža na starkinih rokah je bila videti luskinasta
  12.      luskínica  -e ž (í) manjšalnica od luskina: ribica z zlatimi luskinicami / obleka, posuta z lesketajočimi se luskinicami
  13.      luskínje  -a s () knjiž. več lusk, luske: sivo luskinje rib
  14.      lúskniti  -em dov.) knjiž., redko loputniti, treskniti: jezno je lusknil z vrati in odšel
  15.      luskolíst  -a m () nav. mn., bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: z luskolisti pokrito podzemeljsko steblo; luskolisti čebule / mesnati, suhi luskolisti
  16.      lúsnec  -a [nǝc] m () bot. rastlina zajedavka z rdečkastimi cveti v grozdih, Lathraea squamaria: lusnec na koreninah drevja
  17.      luščílnik  -a m () agr. stroj ali priprava za luščenje: dati, stresti riž v luščilnik / luščilnik deteljnega semena; luščilnik za koruzo robkalnik
  18.      luterán  -a m () star. protestant, evangeličan: katoličani in luterani v Prekmurju
  19.      lútkarstvo  -a s () dejavnost lutkarjev: lutkarstvo ima staro tradicijo; razvoj lutkarstva
  20.      lútrš  prid. neskl. (ú) zastar. protestantski, evangeličanski: lutrš vera / niso bili katoliški, ampak lutrš ljudje
  21.      lúžina  -e ž (ū) 1. kem. baza, lug: lužine in kisline 2. metal. lužnica
  22.      m  [] medm. () navadno v zvezi z da, ja izraža obotavljanje, pomislek, dvom: m, da, morda imaš prav // izraža (zadržano) pritrjevanje: m, da, to je res; prim. m-da, mja
  23.      macêsnov  -a -o prid. (é) nanašajoč se na macesen: macesnov les / macesnov gozd / macesnova tla v koči / macesnova goba ♦ bot. macesnov goban užitna goba z zlato rumenim klobukom, rastoča pod macesni, Suillus grevillei
  24.      mačè  -éta tudi máče -ta s ( ẹ́; á) ekspr. mlada mačka, mucka: mačka z mačeti; otrok se je igral kot mače // mačka: mače je prijazno drgnilo hrbet ob njegov gleženj ● ekspr. tole mače bom že ukrotil, je rekel dekle
  25.      máčji  -a -e prid. () nanašajoč se na mačke: mačji glas, rep; mačja šapa / mačja trdoživost / ekspr.: z mačjimi koraki se je bližal hiši tiho, neslišno; imeti mačje oči dobro videti v temi; imeti zelenkaste, podolgovate očiekspr. to ni mačji kašelj to ni majhna, nepomembna stvar; slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču)bot. mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria; mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; grad. ulica je tlakovana z mačjimi glavami s kroglasto zaobljenimi večjimi kockami ali kamni; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; zool. mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka máčje prisl.: mačje uren; po mačje je splezal na drevo; sam.: nekaj mačjega je v njenem izrazu

   11.083 11.108 11.133 11.158 11.183 11.208 11.233 11.258 11.283 11.308  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA