Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (11.083-11.107)



  1.      lončén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz (žgane) gline: lončena pipa, piščalka; lončena posoda, skleda / lončena peč ♦ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur
  2.      lončenína  -e ž (í) izdelki iz (žgane) gline: prodajati lončenino; poslikana lončenina
  3.      lončénka  -e ž (ẹ̄) knjiž. lončena pipa: kaditi iz kratke lončenke
  4.      longitudinálen  -lna -o prid. () knjiž. vzdolžen, podolžen, dolžinski: longitudinalna stavba / longitudinalni prerez; longitudinalno krčenje lesa po dolžinipubl. longitudinalna študija študija, ki proučuje razvoj kake osebe, družbenega pojava v daljši dobianat. longitudinalno mišičje; fiz. longitudinalno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi v smeri prenašanja energije, vzdolžno valovanje longitudinálno prisl.: valovati longitudinalno
  5.      lopáta  -e ž (á) 1. orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala: dati lopato na ramo; metati pesek z lopato / nasaditi lopato; zasaditi lopato v zemljo; njegove roke so kot lopate velike, široke / lopata za kidanje gnoja; list, uho lopate / lopata peska // pog. kolikor se zajame z lopato: vrzi še nekaj lopat k drevescu 2. rabi se samostojno ali s prilastkom lopati podoben del orodja, naprave, stroja: voda se zaganja v lopate in kolesa se vrtijo; lopata mlina na veter; lopata vesla odriva vodo; parnik je gnalo kolo z lopatami / mlinsko kolo na lopate ● publ. lopata arheologov je odkrila ostanke mesta arheologi so jih odkrili z odkopavanjem; ekspr. vi imate drobne roke, jaz pa take lopate velike, široke roke, dlani; zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počivalnavt. lopata sidra skrajni ploščati del kraka pri sidru; strojn. lopate zavite kovinske plošče v turbinskih strojih; vijačna lopata; zool. lopata končni ploščati del rogovja pri damjaku, losu
  6.      lopátati  -am nedov. () redko 1. metati z lopato: ves dan je lopatal in vozil pesek 2. knjiž. z lopato rezati in obračati zemljo; lopatiti: globoko lopatati
  7.      lopáten  -tna -o () pridevnik od lopata: lopatno kolo
  8.      lopátenje  -a s (á) glagolnik od lopatiti: lopatenje ga je utrudilo
  9.      lôpati  -am nedov.) ekspr., redko tolči, udarjati, navadno s čim ploskim: navdušeno ga je lopal po rami
  10.      lopática  -e ž (á) 1. manjšalnica od lopata: a) otrok se igra s kanglico in lopatico; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice // priprava za nalaganje jedi: obrniti zrezek z lopatico / lopatica za pecivo 2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita: delati z lopatico, ne s čopičem; lopatica za kitanje / zidarska lopatica zidarska žlica 3. parna, ploščata trikotna kost na zgornjem delu hrbta: bil je suh, da so mu lopatice kar štrlele; zlom lopatice ◊ alp. lopatica ploščati del cepina; bot. lopatica na vlažnih krajih, med grmovjem ali na sončnih pobočjih rastoča rastlina s srčastimi listi in rumenimi cveti, Ficaria; strojn. lopatice manjše zavite kovinske plošče v turbinskih strojih
  11.      lopátičast  -a -o prid. (á) podoben lopatici: lopatičasta oblika lista
  12.      lopátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na lopatico: lopatična kolesa / bolečine v lopatičnem predelu ♦ anat. lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice
  13.      lopátišče  in lopatíšče -a s (á; í) držaj pri lopati: naslanjati se na lopatišče
  14.      lopátiti  -im nedov.) knjiž. z lopato rezati in obračati zemljo: spomladi je lopatil in sadil / lopatiti gredice
  15.      lopátka  -e ž (á) 1. manjšalnica od lopata: otrok zajema pesek z lopatko // priprava za nalaganje jedi: z lopatko nalagati cmoke na krožnik 2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita; lopatica: slikar s čopiči in lopatko
  16.      lópen  -pna -o (ọ̑) pridevnik od lopa: lopna streha
  17.      lópica  -e ž (ọ́) nav. ekspr. manjšalnica od lopa: šivala je v lopici pred hišo / vrtna lopica
  18.      lôpiti  -im in lópiti -im dov.; ọ̄ ọ̑) star. 1. udariti, lopniti: lopiti s kolom po hrbtu; jezno je lopil s pestjo po mizi; lopiti se z dlanjo po nogi / kot kletvica bes te lopi 2. vreči: lopil je knjigo na tla
  19.      lôpniti  -em dov.) 1. ekspr. udariti, navadno s čim ploskim: lopniti konja po hrbtu; prijateljsko je lopnil znanca po rami; lopniti s knjigo po glavi; lopniti se z dlanjo po prsih // udariti sploh: molči, sicer te lopnem; pren. na sestanku so lopnili tudi po njem 2. ekspr. plosko pasti: lopniti na tla; lopnil je v sneg 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: že spet je lopnil ● ekspr., redko ušla je od doma, je lopnil hitro rekel; ekspr. nekje so lopnila vrata se glasno zaprla; ekspr., redko kar takole lopne v hišo nepričakovano pride
  20.      lopòt  -ôta m ( ó) redko kratek tleskajoč udarec, ropot: vrata so se z lopotom zaprla
  21.      lopotánje  -a s () glagolnik od lopotati: lopotanje s perutmi
  22.      lopotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) redko 1. plosko, tleskajoče udarjati: lopotala je po krilu, da bi iztepla prah / golob lopota s perutmi 2. ekspr. hitro, nerazumljivo govoriti: niso ga razumeli, ker je lopotal / sosede so lopotale o njenem življenju govorile, pripovedovale
  23.      lópov  in lôpov -a m (ọ̑; ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: tisti lopov ga je udaril; poštenjak med lopovi / kot psovka to mi boš plačal, ti lopov
  24.      lópovski  in lôpovski -a -o prid. (ọ̑; ) slabš. ničvreden, malovreden: to je lopovski človek / kazen za njegovo lopovsko življenje / kot psovka lopov lopovski
  25.      lópovstvo  in lôpovstvo -a s (ọ̑; ) slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: kakšno lopovstvo spet pripravlja

   10.958 10.983 11.008 11.033 11.058 11.083 11.108 11.133 11.158 11.183  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA